Zadovoljne krave dajejo boljše mleko - tega se še kako zavedajo v Ljubljanskih mlekarnah, kjer dobrobit živali postavljajo v središče svoje skrbi za kakovost mleka. Že tretje leto zapored zato pripravljajo izbor Naj hlev, s katerim želijo ozaveščati o pomenu dobrih življenjskih pogojev živali na slovenskih kmetijah. V izbor se lahko vključijo vse kmetije, ki Ljubljanskim mlekarnam dobavljajo surovo mleko, bodisi prek zadrug bodisi kot neposredni dobavitelji. Namen pobude je prepoznati in nagraditi tiste rejce, ki svojim živalim zagotavljajo vzorno oskrbo, udobno bivanje in prijazno okolje, saj zadovoljna krava pomeni kakovostno mleko.

Spletno glasovanje za šest finalistov še do sobote

Izmed prijavljenih kandidatov je strokovna žirija izbrala šest finalistov, za katere še do sobote do polnoči poteka spletno glasovanje. Kmetija z največ glasovi bo pridobila naziv Šampion ljudstva, izbrali pa bodo še absolutnega zmagovalca Naj hlev 2025 in Naj hlev: hranimo prihodnost (hlev z visoko stopnjo dobrobiti mladih živali). O zadnjih dveh nazivih bo odločila strokovna komisija v sestavi izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, prof. dr. Marija Klopčič, strokovnjakinja za področje živalim in okolju prijazne namestitve govedi, doc. dr. Jožica Ježek, strokovnjakinja za bolezni in zdravstveno varstvo prežvekovalcev, in Ajda Mrak, strokovna sodelavka za trajnost in dobrobit živali v Ljubljanskih mlekarnah. Zmagovalce bodo razglasili v torek. 

Finalisti: 

Kmetija Žampa, Zvonko Žampa, Levanjci

Kmetija Malenšek, Mirko Bizant, Žlebe pri Medvodah

Kmetija Korošec, Andrej Korošec, Spodnja Brežnica pri Poljčanah

Kmetija Simeonov, Vesna Brajer, Zgornje Vodale pri Tržišču

Kmetija ŽAKELJ, Aleš Žakelj, Dole

Kmetija Dular, Gregor Dular, Vavta vas

Tudi dve kmetiji s štajerskega konca

V Levanjcih v občini Destrnik stoji ena najnaprednejših kmetij v Sloveniji - kmetija Žampa. Kot je v Kmečkem glasu, ki je medijski partner projekta, zapisala Klara Lovenjak, sta gospodar Anton Žampa in sin Zvonko s kombinacijo dolgoletnih izkušenj in sodobne tehnologije ustvarila popolnoma avtomatizirano mlečno kmetijo, kjer roboti skrbijo za molžo, krmljenje in čiščenje. Na 115 hektarjih obdelovalnih površin redijo okoli 240 glav govedi. V zračnem in svetlem hlevu z nadstandardnimi globokimi ležišči imajo krave optimalne pogoje za dobro počutje in visoko mlečnost. Ponoči jim sveti rdeča luč, ki jih pomirja, spodbuja k gibanju in k večjemu zaužitju krme.

[[image_1_article_82669]]

"Bilo je zanimivo, ko smo prvič prižgali luči – slednje so bile takrat nameščene le do polovice hleva. Drugi dan so bile jasli prazne tam, kjer so gorele te luči, tam kjer jih še nismo zmontirali, pa so ostale polne," je za Kmečki glas povedal Anton.

V hlevu pa jim občasno zaigra tudi klasična glasba – po raziskavi Antonove hčere Damjane ta poveča mlečnost za več kot sedem odstotkov, medtem ko hitra glasba zmanjša mlečnost za 5,74 odstotkov. Na podlagi teh ugotovitev v hlevu kravam predvajajo glasbo. Večinoma domačo, a jim zavrtijo tudi klasično, saj molznice pomirja in povečuje mlečnost.

[[image_2_article_82669]]

Rezultati so impresivni: povprečna mlečnost na kmetiji presega 11.000 litrov na kravo, kar je posledica natančnega krmljenja z robotom Vector, ki z visoko natančnostjo meša kar 11 različnih obrokov. 

27-letni Andrej Korošec iz Spodnje Brežnice pri Poljčanah je, kot še piše Klara Lovenjak, svojo kmetijo v nekaj letih preoblikoval v zgled sodobne, tehnološko napredne mlečne kmetije. Zgradil je milijon evrov vreden hlev za krave molznice, opremljen z roboti za molžo, čiščenje in potiskanje krme, svetlim in zračnim prostorom ter prostim izpustom na asfaltirani površini. Gradnja je potekala v času rekordnih podražitev, a Andrej ni obupal. »Brez novega hleva bi verjetno prenehal z rejo krav,« pove. Evropska sredstva so pokrila le del naložbe, ostalo je prispevala družina, ki mu je že zgodaj zaupala vodenje kmetije.

[[image_3_article_82669]]

Kasneje je dodal še hlev za teleta in presušene krave na globokem nastilju, kjer uvaja bolj naraven pristop – teleta po telitvi ostanejo pri materi do enega tedna, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje in dobrobit krav. Danes ima 70 krav, ki se molzejo 2,5-krat dnevno, povprečna mlečnost pa znaša 30 litrov.

[[image_4_article_82669]]

[[image_5_article_82669]]