Vinska kraljica Slovenije je krona slovenskega vinogradništva ter poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Je predstavnica vinorodnih slovenskih dežel in države Slovenije kot vrhunske vinorodne destinacije. Doma in v tujini skrbi za pridobivanje novih prijateljev
slovenskega vina ter za dvig in širitev vinske kulture.

K sodelovanju na natečaju za izbor Vinske kraljice Slovenije 2024 so vabljena dekleta med 18-im in 25-im letom starosti, slovenske državljanke samskega stanu, ki imajo znanje o vinih, o slovenskem vinogradništvu, znanje vsaj enega večjega svetovnega jezika in vozniški izpit. Kandidatke, ki bodo pravočasno oddale prijavo in ustrezale pogojem natečaja, bodo v začetku letošnjega novembra povabljene na predstavitev komisiji za izbor Vinske kraljice Slovenije. Najprimernejše dekle, izbrano skladno s pravilnikom, pa bo okronano za 27. Vinsko kraljico Slovenije v januarju 2024.

Prijave zbirajo do vključno 23. oktobra

Prijava kandidatke mora vsebovati: ime in priimek, stalni naslov, datum in kraj rojstva, kontaktne podatke (številka mobilnega telefona, elektronski naslov), podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in fotografijo. Organizator bo zbiral prijave do vključno 23. oktobra 2023 na poštnem naslovu: Pomurski sejem d.o.o., Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona (Vinska kraljica Slovenije). Pri prijavi po klasični pošti je merodajen poštni žig z datumom oddaje pošiljke, kandidatke pa se lahko do navedenega datuma prijavijo tudi na elektronski naslov: [email protected].

Doslej je slovensko vinsko lento nosila le ena Štajerka

Spomnimo, da je trenutno aktualna Vinska kraljica Slovenije Maja Pečarič iz Kranja, leta 2022 pa je kot edina Štajerska doslej vinsko krono nosila Mariborčanka Ana Protner, pred tem je bila dve leti na tem mestu Ana Pavlin z Otočca. Velja pravilo, da na razpis ne more kandidirati aktualna lokalna vinska kraljica. Lahko pa to stori, ko ji poteče mandat. Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, ob tem dodaja, da pa se je velikokrat zgodilo, da je bilo neko dekle najprej lokalna vinska kraljica, nato pa še slovenska. “Recimo cvičkova princesa je postala slovenska vinska kraljica, tudi Ana Protner je bila mariborska vinska kraljica.” 

Sicer pa, kot še pravi Janez Erjavec, lenta Vinske kraljice Slovenije dekletom, ki so osvojile ta naziv, v nadaljnjem življenju precej koristi: “Moram reči, da so vse dosedanje kraljice naredile določene kariere, ali v vinski ali kakšni drugi branži. Lenta jim je pomagala pri mnogih stvareh, nenazadnje tudi pri študiju. To zlasti velja za tiste, ki so študirale agronomijo ali vinarstvo.”