Najbrž ga ni junaka, ki ne bi kdaj - če ne sicer, pa v otroških letih - vrgel kakšnega koščka kruha labodom v Dravi ali racam pri Treh ribnikih. Osveščevalne akcije so tovrstno početje, sicer škodljivo za divje živali, nekoliko zreducirale, pa vendarle se še dogaja. Če se boste kdaj sprehodili po Lentu, znate na to temo celo zaslišati kak spor med nekom, ki krmi živali, in drugim, ki je striktno proti.

Škodovanje zdravju - pri zdravstvenem domu

In če morda pri racah in labodih morda še zamižimo na eno oko, pa nas je ogorčen bralec opozoril na skoraj "vsakodnevno krmljenje golobov" pri vojašnici ob Cesti proleterskih brigad. "Vsako jutro okrog desete ure zjutraj se sprehodim tam mimo - čez cesto od Zdravstvenega doma Nova vas -, ko neka gospa krmi golobe. Na desetine jih prileti. Saj to ni normalno. Spominja me na znamenito sceno iz filma Sam doma 2, v katerem potepuška gospa v newyorškem Centralnem parku hrani na stotine golobov!" nam je dejal in v dokaz poslal številne fotografije.

Kjer so golobi, so pršice, klopi, uši, bolhe ...

Skrb občana je očitno upravičena; sodeč po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) "golobi predstavljajo higienski problem v mestih." Prisotnost množičnih golobov prinaša tveganje za različne okužbe. "Na mestih zadrževanja in hranjenja golobov in v njihovih gnezdih se lahko pojavljajo pršice, klopi, uši, bolhe, hrošči in druge žuželke, pa tudi paraziti (toksoplazma), plesni, bakterije (kampilobakter, klamidija), rikecije, virusi," pojasnjujejo na NIJZ in dodajajo, da je človeku nevaren zlasti t.i. golobji klop, ki lahko prenaša viruse in bakterije: "Te klope praviloma prenašajo golobi, na katerih se klopi hranijo. Človek je ključni gostitelj golobjega klopa. Najpogosteje pride v stik z njim v stavbah, kjer so še ali so bili v preteklosti prisotni golobi." Prav zaradi prenašanja nalezljivih bolezni pri NIJZ-u "z javnozdravstvenega vidika odsvetujemo hranjenje golobov in priporočamo nadzor nad populacijo golobov v mestih."

[[image_1_article_79331]]

V Londonu kazen prek 500 evrov

Prav zaradi nevarnosti za zdravje ljudi so nekatere občine za krmljenje golobov (oziroma divjih živali nasplošno), uvedle odlolek, ki za tovrstno početje predpisujejo globe. V Ljubljani vas lahko hranjenje živali stane 100 evrov, na Dunaju 50 evrov, v Zagrebu do 250 evrov, v Londonu celo prek 500 evrov.

V Mariboru ni kazni, le grožnja deratizacije

Pa Maribor? Odloka, ki bi izrecno prepovedoval hranjenje prostoživečih živali, ni, je pa Mestna občina Maribor lani izvajala kampanjo o prepovedi takšnega početja. "Prostoživeče živali, kot so labodi, golobi, ribe, veverice, ježi in druge, si svojo najljubšo hrano poiščejo same v naravi, tudi v mestu. Z odmetavanjem odpadne hrane v parkih, na trgih, obrežju Drave in drugih javnih površinah prispevamo k povečanju števila tistih živali, ki jih je že tako veliko – predvsem podgan in sivih vran. Tako se dober namen lahko slabo konča. V skrajnem primeru bo treba park ali trg zapreti in izvesti deratizacijo," so takrat opozarjali.

Ob tem so navedli še dodatne razloge, zakaj se ne sme hraniti živali: ker živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, ker odpadna hrana ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil, ker se ob preveč namnoženih živalih prenašajo bolezni ...

Redarji niso pristojni za ukrepanje

Kljub vsem tem razlogom pa se, sodeč po odgovorih na zadnje poizvedovanje pri Mestni občini Maribor, gospa, ki vsako jutro hrani golobe, ne rabi bati kakšne globe. V Mariboru namreč redarji niso pristojni za ukrepanje ob tovrstnem početju.

"Hranjenje ptic - naj gre za golobe, labode ali race - ostaja prisotno in ga občasno zaznavamo. Lahko pa rečemo, da se vedenjski vzorci občanov spreminjajo. Zaradi tega si bomo še naprej prizadevali za ozaveščanje, predvsem z vidika vpliva teh dejanj na zdravje ptic, ljudi in okolje. Posvetovali smo se tudi s strokovnjaki Zavoda RS za varstvo okolja, ki se strinjajo, da divje ptice, primarno sicer labode, v urbanem okolja ohranja le človeško poseganje v njihova življenja. Divje ptice sicer z veseljem pohrustajo ostanke človeške hrane, a ta zanje nikakor ni priporočljiva," še enkrat poudarjajo pri MOM.