Vlada je na današnji seji sklenila, da se postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri ustavi. Minister za okolje in prostor Simon Zajc se ob tem ne boji niti morebitnih zahtevkov po vračilu že vloženih sredstev s strani koncesionarja, družbe Dravske elektrarne Maribor (Dem).

“Družba Dravske elektrarne Maribor (DEM) kot investitor v omenjenem projektu in koncesionar za rabo vode na delu vodnega telesa reke Mure smo vselej delovali strokovno, transparentno, v skladu z zakoni in direktivami ter v interesu posrednega lastnika, torej države, in njenih širših strateških zavez. Zato takšno odločitev obžalujemo, saj menimo, da je posledica zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja (okolja) na račun širših družbenih, kmetijskih in podnebno-energetskih ciljev,” so v objavi za javnost zapisali v DEM.

V pripravo okoljskih poročil vložili veliko truda

Vse od leta 2013, ko so Dravske elektrarne Maribor od Vlade Republike Slovenije prejele Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za območje HE Hrastje-Mota na Muri, so vse postopke umeščanja v prostor peljali kot dober gospodar ter v to vložili veliko truda in finančnih sredstev, so zapisali. Nadaljujejo, da so opravili vse potrebne študije in analize, katerih rezultat sta bila izdelana dokumenta »Študija variant« in »Okoljsko poročilo«, ki so ju ob koncu leta 2016 poslali Ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

Izravnalnih ukrepov v Okoljskem poročilu niso smeli predstaviti

Na osnovi oddane končne verzije »Okoljskega poročila« bi se moralo ministrstvo opredeliti glede njegove tehnične (ne)ustreznosti, kar je z dopisom o ustreznosti Okoljskega poročila storilo februarja letos. Dejstvo pa je, da imajo učinki na varstvene cilje posameznih varovanih območij oceno »D«, ki pomeni bistven vpliv ter potrebo po t. i. izravnalnih ukrepih, ki pa v oddanem Okoljskem poročilu, v skladu z veljavno zakonodajo, niso smeli biti predstavljeni.

Ko z omilitvenimi ukrepi ni mogoče doseči sprejemljivosti objekta, se lahko izvedejo dodatni – izravnalni ukrepi. Primer izravnalnega ukrepa je na primer vzpostavitev nadomestnega habitata (na primer gozda) nekje druge, s čimer se izenačijo ali zmanjšajo vplivi izgradnje objekta – navedeno je v skladu z zakoni in direktivami Evropske unije.

Dodatne opravljene analize so pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje-Mota lahko postane sprejemljiv za okolje.

“Zato smo v zadnjih mesecih na resorna ministrstva, Vlado Republike Slovenije in javnost večkrat naslovili pobude za nadaljevanje konstruktivnega dialoga v postopkih umeščanja hidroelektrarne Hrastje-Mota v prostor, in sicer preko iskanja skupnih rešitev, ki bi bile sprejemljive tudi z vidika okoljskih vplivov na posamezna varovana območja,” so še zapisali.

Energija vode eden najčistejših trajnostnih virov energije

Kot še dodajajo, ne gre pozabiti, da je energija vode eden najčistejših trajnostnih virov proizvodnje električne energije, ki že danes predstavlja steber slovenske energetike in zagotavlja velik del proizvodnje električne energije iz OVE. In teh virov Slovenija nima na pretek.