Sedem občinskih svetov haloških občin Majšperk, Rogatec, Žetale, Makole, Podlehnik, Zavrč in Cirkulane je v zadnjih mesecih podprlo ustanovitev Interesne zveze haloških občin (IZHA).

Sedem občinskih svetov haloških občin Majšperk, Rogatec, Žetale, Makole, Podlehnik, Zavrč in Cirkulane je v zadnjih mesecih podprlo ustanovitev Interesne zveze haloških občin (IZHA). Slednja pomeni nov korak v razvoju turizma na tem območju, saj predstavlja institucionalni okvir za razvoj blagovne znamke “Haloze – Dežela tisočerih gričev”.

Za skupno prijavo na evropska sredstva in zaščito blagovne znamke

Kot je pojasnil vodja projekta Slavko Podbrežnik Dobnik, trenutno poteka proces oblikovanja organov. Občinski sveti občin ustanoviteljic bodo imenovali po enega svetnika v svet zveze, eden od županov, ki sestavljajo upravni odbor, pa bo imenovan za predsednika tega organa. Predvidoma naj bi bil ta postopek zaključen v treh mesecih.

“Takšno organiziranje nam bo omogočilo stabilnost, sistematičnost in kontinuiteto razvoja. Na ta način se bomo lahko prijavljali na javne razpise za državna in evropska sredstva, formalno komunicirali s partnerskimi destinacijami ter državnimi in regionalnim ustanovami, nenazadnje pa tudi zaščitili blagovno znamko,” je pojasnil Podbrežnik Dobnik.

Posamezne občine nezadostne za razvoj turizma

Po besedah županje Majšperka Darinke Fakin občine niti slučajno niso zadostne za aktivni razvoj turizma, zato potrebujejo formalno in organizirano obliko povezovanja. Ob tem potrebujejo nekoga, ki bo za razvoju turizma delal profesionalno, zelo pomembno pa je po njenem tudi, da gostinci, vinarji, kmetje in ostali ponudniki v turizmu vidijo priložnost za svojo osebnostni razvoj in obstoj.

Haloz brez Ptuja ni

V omenjenem projektu po besedah župana Martina Mikoliča razvojne priložnosti vidi tudi občina Rogatec, ki je sicer turistično dobro razvita in že ima svoj zavod v podporo turizmu, županja Cirkulan Antonija Žumbar pa meni, da je naloga vodstev občin, da v svojih sredinah spodbujajo turistični razvoj. “Pomembno pa je tudi, da se povezujemo širše, predvsem s Ptujem, ki ne more brez Haloz, tako kot Haloze ne morejo brez Ptuja,” je dodala Žumbarjeva.

Ne želijo dirigiranja od zunaj

Županu Podlehnika Sebastjanu Toplaku se zdi pomembno, da razvojne korake delajo Haložani sami, brez dirigiranja od zunaj, župan Zavrča pa dodaja, da za njihovo občino ustanovitev interesne zveze pomeni veliko, saj je občane zbudila v želji po hitrejšem in usklajenem turističnem razvoju. Tudi v Makolah so prepričani, da lahko povezani razvijajo turizem in Haloze veliko hitreje in uspešneje kot doslej.

Haloze med 4 odstotke najboljših svetovnih vinskih leg

Na projektu oblikovanja blagovne znamke in že nekaj časa uveljavljenem projektu Kulinarične Haloze so po besedah predstavnika skupine gostincev Janija Vuka zadnjih enajst mesecev trdo delali in se veliko naučili. Vodja vinarjev Aleksander Zavec poudarja, da Haloze, ki sodijo med štiri odstotke najboljših svetovnih vinskih leg, ponujajo izjemne pogoje za pridelavo vina, haloška gostišča pa s ta skupaj kulinariko iz zdravih lokalnih sestavin gostom lahko ponudijo na zelo privlačen način.

Velika pozornost medijskemu marketingu

Trenutno v okviru projekta dajejo prednost vzpostavitvi medijske platforme za promocijo turističnega območja in blagovne znamke. Veliko pozornost so namenili vzpostavitvi Facebook profila Visit Haloze, glede na dosedanje odzive pa so prepričani, da so med uporabniki družabnih omrežij Haloze uveljavili kot slikovito pokrajino z zanimivimi ljudmi in vsebinami.

Tudi na spletni strani so zabeležili več kot 77.000 obiskov, največ pozornosti pa je vzbudila bazilika na Ptujski Gori, Kulinarične Haloze, predstavitvena filma Haloze v poletju in Haloze v jeseni, posnetki haloške pokrajine, pa tudi pogovora z nekdanjo vinsko kraljico Katarino Pungračič in makolskim motokrosistom Timom Gajserjem.

 

STA