Na Mestni občini Maribor je prejšnji teden potekala novinarska konferenca mestnih svetnikov SMS Zeleni, LPR in NSi, na kateri so predstavili predlog za določitev območij omejene hitrosti in lokacij stacionarnih merilnikov hitrosti. A razprava je hitro dobila širše razsežnosti. V središču pozornosti so bila divjanja avtomobilov, motorjev in celo e-skirojev, ki so po mnenju občanov postala vsakodnevna grožnja varnosti v mestu. Za dodatna pojasnila smo se obrnili na PU Maribor.

Glavni trg in Koroški most priljubljeni lokaciji za ulične dirke

Občani vse pogosteje opozarjajo na divjo vožnjo v središču mesta, zlasti ponoči. Najbolj izpostavljena sta, kot so izpostavili svetniki, Glavni trg in Koroški most, kjer se vozniki zbirajo in celo prirejajo "ulične dirke".

Po besedah Igorja Jurišiča pa se s tem problemom ne ukvarja nobena študija, čeprav so prebivalci na območju med Glavnim trgom in Narodnim domom že večkrat opozorili, da življenje tam postaja nevzdržno. "Mi imamo probleme, ki jih ne rešujemo, rešujemo pa nekaj drugega, kar je nakazala študija," je bil kritičen do "novih" radarjev.

Objestna vožnja na skuterjih in e-skirojih

Lidija Divjak Mirnik pa je izpostavila še drug, vse bolj pereč problem - objestno vožnjo mladoletnikov na skuterjih in e-skirojih, pogosto brez čelad in z nasilnim vedenjem v peš conah. "Gre za strmo naraščajoč trend objestnega in pa nasilnega vedenja v conah, namenjenih zgolj pešcem in kolesarjem. Vem, da se je spodaj pri Dravi zgodila celo nesreča, ko je en takšen 'skuterist', ki se je pripeljal po zadnjem kolesu, podrl starejšo gospo, ki so jo seveda morali odpeljati na urgenco. Te stvari se dogajajo vsakodnevno," je opozorila.

"Mi temu rečemo, da je to popolnoma nasilno vedenje in, kar je še bolj grozljivo, pri tem gre očitno za nek sistem zabave, ker se ob tem tudi snemajo," je nadaljevala.

Kaj bi bila rešitev?

Po oceni svetnikov je prisotnost policije v središču mesta premalo opazna, razen ob "posebnih priložnostih", kot je prvi šolski dan. "Menimo, da bi bila rešitev prav poostrena kontrola policije, ki jo v mestu zelo redko srečaš in pa seveda tudi poostrena kontrola radarjev. Pa ne samo to, da gledajo, kdo je pravilno plačal parkirnino ali pa kdo je zamudil parkirnino, ampak da tudi te stvari spremljajo," je predlagala Divjak Mirnikova.

Ker se število incidentov povečuje, se bo prihodnji teden sestal mariborski varnostni sosvet, kjer bodo razpravljali o možnih ukrepih. Svetniki pa poudarjajo, da so potrebni konkretni koraki in ne le tehnične rešitve. "Začeli smo pri repu, ne pri glavi," je zaključil Jurišič.

Stanje prometne varnosti v središču Maribora ni izstopajoče

Po podatkih PU Maribor, je bilo stanje prometne varnosti na območju središča mesta Maribor v obdobju januar–avgust 2025 podobno kot v primerjalnem obdobju 2024, saj so obravnavali 6 (5) prometnih nesreč, od tega se ni zgodila nobena prometna nesreča s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami (v letu 2024 se je zgodila 1 prometna nesreča s hudo telesno poškodbo), 4 (1) prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami in 2 (3) z materialno škodo.

"V primerjavi s celotnim območjem Maribora stanje prometne varnosti v središču Maribora glede na statistične pokazatelje (število in posledice prometnih nesreč) ni izstopajoče."

Ob tem so dodali, da se je glede na posledice prometnih nesreč splošna prometna varnost v mestu Maribor v obdobju januar–avgust 2025 izboljšala. Konkretno so obravnavali 714 (666) ali 7 % več prometnih nesreč, od tega nobene (lani 2) s smrtnim izidom, 13 (19) s hudimi telesnimi poškodbami, 161 (146) ali 10 % več z lahkimi telesnimi poškodbami in 540 (499) ali 8 % več z materialno škodo.

Vsakodnevni nadzor cestnega prometa v središču Maribora

"V središču mesta Maribor in okolici policisti kontinuirano vsakodnevno izvajajo nadzor cestnega prometa ob rednem delu, prav tako pa zlasti ob koncu tedna in vikendih, ko je bila po odzivih prebivalcev prometna problematika na tem območju najbolj izstopajoča, izvajajo poostrene nadzore. V poostrenih nadzorih je bila pozornost usmerjena predvsem v območje ožjega mestnega središča (območje za pešce, območje skupnega prometnega prostora, območje umirjenega prometa) ter okoliške ceste (Glavni trg, Trg revolucije, Glavni most in Ulica kneza Koclja). Poostreni nadzori so bili primarno usmerjeni v ugotavljanje kršitev, povezanih z neprilagojeno hitrostjo vožnje vozil, vožnje mopedov v ožjem mestnem središču, ugotavljanju predelav motornih vozil in lahkih motornih vozil (e-skirojev) ter ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov vozil," so pojasnili.

Pri nadzoru cestnega prometa so v obdobju januar–september 2025 na območju mestnega središča Maribora ugotovili 69 (42) kršitev cestno prometnih predpisov, od tega 10 (10) kršitev voznikov mopedov, 13 kršitev kolesarjev in 3 kršitve voznikov lahkih motornih vozil.

Na območju Glavnega trga, Trga revolucije, Glavnega mostu in Ulice kneza Koclja pa so v navedenem obdobju ugotovili 168 (148) ali 14 % več kršitev cestno prometnih predpisov, kot v primerjalnem obdobju 2024.

Izstopajo predvsem prometno bolj obremenjene ceste

Ob vsem navedenem pa so poudarili, da po prometno varnostni problematiki in pogostosti kršitev cestno prometnih predpisov izstopajo predvsem prometno bolj obremenjene ceste v mestu Maribor izven mestnega središča (npr. Ptujska cesta, Tržaška cesta, Pobreška cesta, Titova cesta, Cesta proletarskih brigad in Ljubljanska ulica).

"Poostrene aktivnosti bodo prilagojene aktualnim prometno varnostnim razmeram, upoštevajoč stanje prometne varnosti na območju celotnega mesta Maribor. Prizadevamo si, da z učinkovitimi policijskimi aktivnostmi nadzora cestnega prometa dvignemo stopnjo pričakovanja vseh udeležencev cestnega prometa, da bodo v primeru kršitev cestno prometnih pravil ustrezno obravnavani," so zaključili.