Po dveh mesecih so danes po Glavnem mostu ponovno (legalno) zapeljala motorna vozila. Mariborska občina je namreč z današnjim dnem zaključila zaporo mostu, ki je bila v veljavi od začetka avgusta, ko se je občina ob sanaciji Glavnega mostu odločila tudi za začasno zaprtje, ki naj bi trajalo do sredine septembra, nato pa je čas podaljšala še do 20. oktobra, saj so želeli pridobiti podatke tudi v času študijskega leta. 

»Glavni most je bilo potrebno najprej urediti. Bližal se je Teden mobilnosti, vedeli smo, da je bilo predvidenih veliko dogodkov, zaradi česar smo izkoristili ta čas, da bi z meritvami, ki smo jih opravili pred tem in pa v vmesnem času, pridobili čim boljše podatke, na podlagi katerih bi lahko sprejeli odločitev in ki bi nam dajali napotke, kako mesto prometno urejati naprej,« je ob napovedi konca zapore dejal župan Saša Arsenovič. 

Ob tem je še dejal, da sta dve tretjini uporabnikov Glavnega mostu tistih, ki gredo čez peš, s kolesom ali pa z javnim potniškim prometom. Le tretjina pa je takih, ki most prečkajo z avtomobili.

Po besedah župana se je premestitev kolesarske poti na cestišče izkazala za dobro rešitev, tako tega tudi ob odpravi zapore ne bodo spreminjali, naj bi pa prihodnje leto odstranili visok robnik ob pločniku in s tem povečali prostor za kolesarje. 

[[image_3_article_70729]]

Na mostu ostaja omejitev hitrosti vožnje pri 30 kilometrih na uro, ki jo bodo po napovedih občine poslej strožje nadzirali, tudi s postavitvijo radarja. »Najprej sem mislil, da radarjev v mestu nikoli več ne smete biti in da bi se raje vozil zraven s kolesom in gledal na števec. Ampak ja, tam bo radar, hitrost pa bo omejena na 30 kilometrov na uro, čeprav smo jo sprva mislili omejiti na 20,« je še dejal. 

Kazni za prekoračitev hitrosti v coni 30 so seveda odvisne od tega, za koliko voznik preseže dovoljeno hitrost: 

  • do vključno 10 km/h    40 evrov
  • nad 10 do vključno 20 km/h    130 evrov in 3 točke
  • nad 20 do vključno 30 km/h    500 evrov in 7 točk
  • več kot 30 km/h    1.200 evrov + 18 točk (prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja)

Na višino kazni, če se boste po Glavnem mostu vozili prehitro, je opozoril tudi nekdanji mariborski mestni svetnik Miha Recek. »Kazni za prehitro vožnjo so pa naslednje, če se boste peljali, 51 km na uro, kot je bilo do sedaj, vas bo to stalo 500 eur in 7 kazenskih točk,« je zapisal na svojem Facebook profilu.

Sprostitev prometa po Glavnem mostu ne bo rešilo problema ob UKC-ju

Obenem so na občini želeli z začasnim zaprtjem tudi pomagati največjemu prometnemu ''čepu'' v Mariboru – območju pri UKC Maribor. Župan je sicer priznal, da jim to ni uspelo, a poudaril, da je za zastoje na tem območju kriv neurejen dovoz v garažno hišo, ki jo upravlja avstrijska družba Best in Parking. »Dokler Best in Parking ne bo uredil drugega uvoza v garažno hišo, tudi ta sprostitev prometa na Glavnem mostu ne bo rešila problema. Upam, da bomo kmalu našli rešitev z upravljalcem, ki pač živi daleč stran in gleda na številke prihodka ne pa na vplive te garažne hiše,« je dejal župan. 

[[image_1_article_70729]]

Spomnimo, da so minuli teden v javnost prišli pozivi zaposlenih v kliničnem centru, da naj župan Glavni most takoj znova odpre za avtomobilski promet in tako omogoči pretočnost prometa. »Vsakodnevno ob odhodu iz službe samo za izvoz iz garažne hiše ob kliničnem centru potrebujemo več kot eno uro, saj promet po Ljubljanski ulici v vse smeri dobesedno stoji,« je skupina zaposlenih v UKC Maribor zapisala v protestnem pismu županu in mestnim svetnikom.

»Dopise ravno v času, ko je bil v mestu predsednik vlade, sem razumel kot politični pritisk. A niti slučajno ni vplival na to odločitev,« je zagotovil župan in poudaril, da so odločitev sprejeli le na podlagi merjenja prometa.

In kakšni so rezultati merjenja?

Pred zaporo je Glavni most dnevno prevozilo povprečno 10.100 vozil, kar predstavlja okoli 10 odstotkov vseh vozil, ki dnevno vozijo med levim in desnim bregom Drave v Mariboru. Od tega je bilo 37 odstotkov osebnih motornih vozil. V času zapore so na dan našteli okoli 2000 vozil na dan, od tega 950 avtobusov, 300 taksijev ter od 300 do 450 enoslednih motornih vozil. Dnevno so našteli okoli 500 vozil, ki so kršila zaporo in vseeno peljala čez most.

Kot je pojasnil Aleš Klinc iz Sektorja za komunalo in promet mariborske občine, se je ob uvedbi zapore 60 odstotkov prometa preusmerilo na Pobreško cesto, 30 odstotkov pa na Titov most preko ulic Pariške komune in Proletarskih brigad. »Vseskozi smo izvajali meritve in sproti prilagajali pretočnost semaforjev, da bi promet potekal čim bolj enakomerno. A ugotovili smo, da trenutna ureditev Trga revolucije z avtobusnim postajališčem na Ljubljanski cesti ter omejen dostop v in iz UKC Maribor pri takšni zapori pomenita manjšo motnjo, predvsem v času prometne konice med 14. in 16. uro in ob slabšem vremenu,« je pojasnjeval Klinc.

Ob tem je še izrazil obžalovanje, da v tem času ni prišlo do spremembe potovalnih navad, saj je območje Trga revolucije in Ljubljanske ceste mimo kliničnega centra še vedno prevozilo okoli 11.000 vozil. »Ta številka se je sicer zmanjšala za slabih 800 vozil, pričakovali pa smo, da bo zapora Glavnega mosta intenzivneje preusmerila promet na ostale ceste in mostove,« je dejal in dodal, da so meritve pokazala, da zapora mostu v nasprotju s prepričanjem dela javnosti ni vplivala na zastoje na Koroškem mostu.

[[image_2_article_70729]]

Most je tako od danes ponovno prevozen za motoriziran promet, a odločitev ni končna. Župan namreč ne izključuje možnosti, da bi v prihodnosti zaporo Glavnega mostu, ob drugih prometnih preureditvah, znova uvedli. »Zdaj nam je dosti lažje, ko vemo, kaj se je zgodilo, ko je bil most nekaj časa zaprt. Predvidevam pa, da ker ni bilo težav v juliju in avgustu, bomo ta most ponovno zaprli za motoriziran promet,« je zaključil Arsenovič.