Prejšnji teden je na Univerzi v Mariboru potekal strokovni posvet z naslovom Mladi in gospodarstvo, na katerem so sodelujoči razpravljali o vključevanju mladih na trg dela. Slovenski izobraževalni sistem sicer slovi po kakovosti, kar potrjujejo tudi razni zaposlovalci pri nas in v tujini. Vendar pa je pot od fakultetnih predavalnic do prve resne zaposlitve pogosto tlakovana z negotovostjo in vprašanji.
Univerza je odlična osnova, a mladim manjka stik z delodajalci
Pina Slaček, prodekanica za študentska vprašanja EPF, izpostavlja, da slovenske univerze, kot je denimo Univerza v Mariboru, ponujajo odlično osnovo. Kljub temu pa mladi pogosto izstopijo iz "mehurčka" študijskega okolja brez pravega stika z delodajalci. Dodaja: "Mladi smo odprti, radovedni in digitalno pismeni. Slovenci smo v tujini cenjeni zaradi svojega znanja, a težava je navezovanje stikov z delodajalci."
Slačkova poleg tega opozarja tudi na vlogo družbenih omrežij, ki mladim približujejo delovne ideale, a po drugi strani ustvarjajo nerealna pričakovanja. Čeprav so fleksibilne oblike dela prinesle nove možnosti, ostaja Slovenija privlačna predvsem zaradi svojega visokega življenjskega standarda in stabilnega okolja za ustvarjanje družine.
[[image_1_article_73879]]
Potreben je premik v miselnosti
Podjetja so se z leti prilagodila novim trendom, a poudarjajo, da mladi pričakujejo več kot le osnovno plačo. Marko Bauman, vodja produktnega razvoja v Interi, pravi, da morajo delodajalci ponuditi celovitejšo izkušnjo. "Uvedli smo mentorstvo, pomagamo pri iskanju stanovanj in omogočamo družabne aktivnosti. Mladi cenijo okolje, kjer lahko rastejo, delajo napake in se učijo," pojasni in doda, da generacije, ki prihajajo, potrebujejo večjo podporo pri razvoju mehkih veščin, saj pogosto nimajo dovolj samozavesti.
Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma med tem izpostavlja pomembnost premika v miselnosti. "Namesto o problemih moramo govoriti o priložnostih. Mladi želijo hitre rezultate in konkretne cilje, zato jim moramo pokazati, kaj je v lokalnem okolju mogoče doseči," pove. Drobnič meni, da lahko podjetja izboljšajo zaposljivost mladih s povezovanjem z izobraževalnimi ustanovami, hkrati pa opozarja na pomembnost "kmečke pameti" in interesa, ki sta pogosto bolj ključna kot formalno znanje.
[[image_2_article_73879]]
Povezovanje teorije in prakse
Tadej Gosak direktor Marlesa je kritičen do trenutne oblike praks. "Dvotedenske prakse študentom in podjetjem ne prinesejo prave dodane vrednosti. Povezovanje teorije in reševanja konkretnih težav v praksi je ključno za izboljšanje sistema," predlaga. Meni tudi, da bi študijske programe lahko nadgradili z vključevanjem podjetij, kar bi mladim omogočilo vpogled v realne delovne procese že med študijem.
Slovenska podjetja s pomočjo mentorstva, inovativnih praks in podpore želijo pri prvih korakih na karierni poti zapolniti vrzel med pričakovanji mladih in zahtevami trga. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, kako ustvariti trajne povezave med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom ter kako mladim omogočiti, da prepoznajo potenciale v lokalnem okolju.
[[image_3_article_73879]]
