V Viteški dvorani gradu Hrastovec sta včeraj direktor Socialno varstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ob prisotnosti županov občin Lenart in Sveta Trojica mag. Janeza Krambergerja in Davida Klobase ter poslanca Franca Breznika podpisala sporazum o sofinanciranju izgradnje novih bivalnih enot Socialno varstvenega zavoda Hrastovec v Lenartu.

V sedem novih bivalnih enot se bo preselilo 70 stanovalcev zavoda. “V vsaki enoti bi naj bilo deset postelj. Šlo bo za eno- in dvoposteljne sobe. Obenem bosta zgrajeni še dve dodatni enoti; ena bo namenjena za skladišče in garderobe za zaposlene, druga pa za druženje, obiske in prostočasne dejavnosti,” je pojasnil Gungl. Vrednost projekta je ocenjena na 4,2 milijona evrov, od tega bo država projekt sofinancirala v višini 3,9 milijona evrov, razliko bo zagotovil zavod iz lastnih sredstev (približno 288.000 evrov). Cilj vseh novih investicij v zavodu je, da se stanovalci iz gradu preselijo v nove, prijaznejše enote in se grad izprazni in nameni drugemu namenu.

VIR: Čuček arhitekti, Črtomir Čuček s.p.

Gradnja bi lahko bila zaključena konec leta 2023

Gungl je še povedal, da naj bi letos investirali približno dva milijona evrov, prav toliko tudi prihodnje leto, investicija pa naj bila zaključena konec leta 2023. “Po podpisu sporazuma bomo objavili razpis za izvajalca del, za katerega upam, da ga bomo pridobili do poletja. Če bo tako, bi lahko prvi stroji začeli z delom poleti oziroma v začetku jeseni. Že prej pa lahko začnemo s pripravo komunalne infrastrukture na zemljišču, predvidenem za gradnjo.”

Pričakujemo, da bo potrebno izseliti še okoli 140 stanovalcev, da bomo lahko grad v celoti izpraznili.

“V Lenart želimo preseliti 70 stanovalcev iz depandans, zlasti tistih, ki so telesno ovirani; imajo težave z gibanjem, so na invalidskih vozičkih in v posteljah. Posledično se bo število postelj v Hrastovcu zmanjšalo. Naj pa povem, da v gradu Hrastovec še vedno biva okoli 90 ljudi, kar pomeni, da ta investicija ne bo zadoščala za izpraznitev celotnega gradu. Enote, ki se bodo izpraznile v prvi fazi, so namreč prenaseljene, gre za tri- in štiriposteljne sobe, normativni zahtevajo eno- in dvoposteljne, tako da bomo morali izseliti še več stanovalcev, da bomo lahko začeli s preseljevanjem ljudi iz gradu v nadomestne depandanse. Pričakujemo, da bo potrebno izseliti še okoli 140 stanovalcev, da bomo lahko grad v celoti izpraznili. Načrtujemo pa že dodatne projekte, s pomočjo katerih bi lahko v treh letih dosegli to, da bi grad povsem izpraznili.”

V Hrastovcu bodo obnovili grajske baročne stopnice

In kakšne načrte imajo z gradom, ki je sicer v državni lasti, po izpraznitvi? “Skupaj z županom iščemo rešitve za grad, ki je v dobrem stanju. Trenutno pripravljamo investicijo za obnovo grajskih baročnih stopnic, ki so v zelo slabem stanju, in severnega dela fasade gradu. Na Ministrstvu za kulturo smo za ta projekt pridobili 100.000 evrov sofinancerskih sredstev, 50 tisočakov bomo primaknili sami, še toliko pa tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor. Za obnovo stopnic, ki je ocenjena na 350.000 evrov, imamo tako letos zagotovljenih okoli 200.000 evrov. Razliko pa bomo pokrili v prihodnjih letih.”

Mag. Kramberger: Za nas je to pomemben zavod

Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je izpostavil, da je Socialno varstveni zavod Hrastovec pomembna ustanova v lokalni skupnosti: “Ne samo da je tukaj zaposlenih okoli 600 ljudi, tudi odločitve občinskega sveta v povezavi z zavodom so vedno soglasne. Ob tem imamo v Lenartu tudi zavod Mravlja in dva domova za starejše, na kar smo ponosni. Glede na to, koliko smo tankočutni do tistih, ki so pomoči potrebni, ocenjujemo družbo, v kateri živimo. Za nas je to pomemben zavod in naredili bomo vse, da bodo strokovni pristopi speljani v življenje. Grad pa je ostal ohranjen tudi zaradi tega, ker tukaj deluje zavod.” Sicer pa je lenarški župan še dodal, da bo občina pri realizaciji projekta v Lenartu zavodu pomagala z infrastrukturo in vso potrebno dokumentacijo.

Cigler Kralj: Družba je močna, kolikor so močni njeni najšibkejši, in koliko poskrbi zanje

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je po podpisu sporazuma povedal, da je ministrstvo prepoznalo potrebo po miselnem in konceptualnem preskoku tudi pri oskrbi najranljivejših skupin. “To so ljudje, ki imajo psihiatrično diagnozo in kakšne druge motnje v razvoju. Zanje je popolnoma neprimerno, da živijo na kupu v starih graščinah, ki so sicer arhitekturno krasne, česar pa te osebe ne potrebujejo. Potrebujejo pa sodobne prostore, dostojanstvo in primerno obravnavo, da se lahko kot osebe umirijo in začnejo razvijati svoje potenciale.”

Sicer pa imamo na ministrstvu od Bovca do Lendave sedaj odprtih 125 projektov, kar je na področju oskrbe starejših in najranljivejših največ v samostojni Sloveniji naenkrat.

Minister je še dodal, da bodo v zavodu Hrastovec zagotovili manjše stanovanjske enote, hiške, ki bodo stanovalcem nudile najsodobnejši pristop, zaposlenim pa boljše pogoje dela. “To je usmeritev ministrstva v oskrbi starejših in tudi oskrbi oseb z motnjo razvoja oziroma s psihiatrično diagnozo. Obiskal sem stanovanjsko skupino, v kateri je zdaj do 26 ljudi z eno kopalnico, s tremi stranišči, kar je res neprimerno in nedostojno. Družba je močna, kolikor so močni njeni najšibkejši, in koliko poskrbi zanje. Po zanemarjenosti in zapostavljenosti v preteklem desetletju so to veliki koraki. Sicer pa imamo na ministrstvu od Bovca do Lendave sedaj odprtih 125 projektov, kar je na področju oskrbe starejših in najranljivejših največ v samostojni Sloveniji naenkrat. Covid nam je dal pospešek, saj smo videli, da se socialnovarstveni zavodi v covid razmerah niso bili sposobni učinkovito spopasti s takimi zdravstvenimi pretresi, kot smo jih bili priča.”