EU projekt - Erasmus +, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS je v novembru ponovno povezal različne deležnike v skupnem cilju ozaveščanja o pomenu gozdnega turizma, gozdne kulinarike in gozdnega velnesa.
VSGT Maribor je vodilni partner zeleno, trajnostno in digitalno naravnanega projekta, ki na evropski ravni povezuje projektne partnerje iz Danske, Finske, Irske, Islandije, Portugalske in Slovenije. V 25 letih je šolanje na VSGT Maribor uspešno zaključilo 1.318 diplomantov.
Tatjana Klakočar, predavateljica na VSGT Maribor, koordinatorica projekta: "Pomemben del projekta ForestWell je predvidena zasaditev okoli 100 dreves, kar nam je z lanskoletno prvo fazo in današnjo zasaditvijo že uspelo preseči. Cilji projekta so implementacija inovativnega in spodbudnega učnega okolja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter ustvarjanja poti za izpopolnjevanje podjetnikov na področju velnesa in turizma. Okoli 30 študentom smo danes pobliže predstavili novo nastajajočo gozdno površino, pri zasaditvi katere so bili soudeleženi".
Koordinacija aktivnosti s strani Hortikulturnega društva Maribor
Na lokalni in regionalni ravni aktivnosti koordinira Hortikulturno društvo Maribor, ki letos obeležuje 155. obletnico ustanovitve. Od leta 1869 pa vse so 2. svetovne vojne je bilo zadolženo za vzpostavitev zelenih javnih površin mesta Maribor. Parki, drevoredu in ostali zeleni zakladi drugega največjega mesta v Sloveniji so naravna dediščina, o kateri društvo ozavešča javnost preko svojih trajnostnih projektov.
Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor in koordinator projekta: "Nekje sem prebral, da smo Slovenci 'gozdni narod'. Temu v prid govori tudi statistika, ki nas po poraščenosti z gozdovi uvršča v sam vrh EU. Gozdovi izboljšujejo kakovost zraka, so vir čiste pitne vode, predstavljajo prostor za rekreacijo in sprostitev, dokazano sproščajo in pomirjajo ter s tem koristijo zdravju posameznika, zagotavljajo les, so habitat živalim in še bi lahko naštevali. Ne smemo pa pozabiti tudi na mestne gozdove. Na nas ljudeh je, da poskrbimo za zelene zaklade in jih ohranimo za prihodnje generacije".
Izvedenih že več projektov zasaditve dreves
Spomnimo, da je konec lanskega leta v okviru projekta ForestWell na pobudo Hortikulturnega društva Maribor bila izvedena označitev dreves na Slomškovem trgu v Mariboru. V parku, ki ima svoje začetke v letu 1891 imata dve drevesi status naravne drevesne vrednote in sta tudi zaščiteni z zakonom.
[[image_2_article_71773]]
Hkrati je skupina študentov VSGT Maribor v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze Maribor izvedla prvo zasaditev 20 dreves v vrtu, ki je uradno odprl svoja vrata za javnost leta 2002. S pestro paleto avtohtonih in tujih rastlinskih vrst omogoča ohranjanje naravne raznolikosti, je učno okolje študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter priljubljena izletna točka za domače in tuje obiskovalce.
Za namen zasaditve dreves so se zbrali različni predstavniki revirja Zavoda za gozdove RS
Z namenom zasaditve novih 100 dreves so se v gozdarskem revirju Zavoda za gozdove RS - Cigonce, Krajevni enoti Slovenska Bistrica zbrali predstavniki Zavoda za gozdove RS, Območne enote Maribor, VSGT Maribor, Hortikulturnega društva Maribor in upravitelj gozdne posesti družine Atems.
Milan Kosi, revirni gozdar, revir Cigonce, KE Slovenska Bistrica: "Jeseni 2022 je bilo na tem območju posajenih okoli 4000 dreves hrasta, od katerih se več kot polovica ni prijelo. Razlogov za to je lahko več, na primer zgnila korenina zaradi poplavne vode, posušena korenina, ipd. Zato je akcija, ki jo izvajamo danes s študenti VSGT Maribor dobrodošla zapolnitev gozdnega terena. Mlada drevesa, ki smo jih danes posadili imajo 4 leta".
V Sloveniji prevladujejo listavci
V slovenskih gozdovih prevladujejo listavci z okoli 54 %. Samoniklih je šest hrastov: dob (Quercus robur) cer (Quercus cerris), graden (Quercus petrea), puhasti hrast (Quercus pubescens), črničevje ali črnika (Quercus Ilvy) in hrast plutovec).
[[image_1_article_71773]]
Nenad Zagorac, univ. dipl. gozd, vodja odseka za gonjenje in varstvo gozdov na ZGS OE Maribor: "Funkcije gozda lahko na grobo razdelimo na proizvodno, ekološko in socialno. Pri gospodarenju z gozdovi je smotrno upoštevati vse tri. Gozdarstvo v Sloveniji temelji na sonaravnosti, večnamenskosti in trajnosti. Zato namenjeno veliko pozornost ohranjanju narave in ekološkim funkcijam gozdov. Gozdovi ne predstavljajo samo našo naravno in kulturno dediščino, temveč se vedno bolj uveljavljajo kot del turističnih produktov storitev. To zasleduje tudi projekt ForestWell, ki je pravzaprav sozaslužen za današnjo zasaditev 100 dreves".
V Sloveniji predstavljajo hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov 8 %. Najpogostejša drevesna vrsta v slovenskih gozdovih je z 75 % bukev (Fagus sylvatica). Slovenija se po gozdnatosti v Evropski uniji uvršča na četrto mesto. Slovenijo prekriva okoli 1.176.754 ha gozdov, kar predstavlja okoli 58 % celotne površine Slovenije.
Alojz Pucko, univ. dipl. gozd., upravitelj zasebne gozdne posesti: "Attemsi so imeli pred 2. svetovno vojno okoli 4.000 ha gozdov. Danes z okoli 2.100 ha vrnjenih posesti predstavlja drugo največjo zasebno posest v Sloveniji. V 500 ha gozda v Slovenski Bistrici, prevladujeta hrast in gaber v korist listavcev. V zadnjih 20 letih se je stanje hrasta poslabšalo, predvsem zaradi podnebnih sprememb in agresivnoga kmetijstva. Zaradi zamočvirjenih tal se drevesna semena težko prebijejo. Zato je naravno pomlajevanje takih površin zelo težko in so akcije kot je današnja zelo dobrodošle".
Gozdove ima tako v lasti okoli 460.000 lastnikov in solastnikov.
