V prostorih kulturnega doma v Lenartu je včeraj Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor v sodelovanju z Občino Lenart pripravila razvojno konferenco Podravja. Zbrane so uvodoma pozdravili mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart, Saša Arsenovič, predsednik Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, Danijel Vrbnjak, predsednik Sveta podravske regije in dr. Marko Soršak, predsednik Razvojnega sveta regije Podravje.

Ob začetku novega programskega obdobja morata tako regija kakor tudi država pripraviti razvojne in operativne programe, ki bodo osnova za uspešno in učinkovito črpanje EU sredstev v novi finančni perspektivi. RRA Podravje – Maribor tako skupaj z razvojnimi partnerji v Podravski regiji pripravlja Regionalni razvojni program za Podravje 2021–2027.

Mag. Janez Kramberger: Lahko rečemo, da gre za alarmantno stanje, saj se položaj podravske regije v primerjavi z drugimi slabša

Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je v začetku letošnjega leta vsem županom podravske regije napisal pismo, v katerem je orisal dejansko stanje v regiji. “Lahko rečemo, da gre za alarmantno stanje, saj se položaj podravske regije v primerjavi z drugimi slabša. Tako kar zadeva vlaganja v človeške vire, v razvoj, delovna mesta, …”

Cilj je, da na naše območje pripeljemo kvalitetna delovna mesta, da bodo izobraženi ljudje ostali doma.

Na vprašanje, kateri so prihodnji razvojni projekti občine Lenart, Kramberger odgovarja: “Cilj je, da na naše območje pripeljemo kvalitetna delovna mesta, da bodo izobraženi ljudje ostali doma. Naša industrijska cona bo kmalu polna, tako da načrtujemo njeno razširitev, vedno pa je seveda aktualno tudi infrastrukturno področje.”

Saša Arsenovič: Prva stvar je, da moramo stopiti skupaj

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je na razvojni konferenci izpostavil pomembnost povezovanja in sodelovanja, razmišljanja izven okvirja in zavedanja, da sredstva evropskih skladov niso edina, ki so na voljo. “Črpanje kohezijskih sredstev ni edina rešitev. Evropa ima za te iste politike na voljo tudi druga sredstva, za katera se do zdaj še nismo prijavljali.” 

Arsenovič nadaljuje, da so številke na vseh področjih res alarmantne; dobički naših podjetij, prihodi turistov, slaba demografska slika, odliv možganov v Avstrijo in osrednjo Slovenijo in bistveno premajhna vlaganja v znanost na vzhodu. “Prva stvar je, da moramo stopiti skupaj. Potrebnega bo veliko delo, gledanja preko občinskih okvirjev. Včasih je mogoče dobro, da imamo 212 občin, v vzhodni Sloveniji 148, v podravski regiji 41. Vsak župan res najprej skrbi za svoje občane, je pa zdaj čas, da pogledamo čez občinske meje in se povežemo ter s tem naredimo celotno regijo bolj zanimivo. Verjamem, da bomo to uspeli narediti, sploh, ker so danes tukaj v Lenartu vsi deležniki; tako univerza kot gospodarstvo, lokalne skupnosti, državna sekretarka, poslanci, …”

Vsak župan res najprej skrbi za svoje občane, je pa zdaj čas, da pogledamo čez občinske meje in se povežemo ter s tem naredimo celotno regijo bolj zanimivo.

Prednostna področja za podravsko regijo: digitalizacija, zeleno, spremenjene potovalne navade, manjši ogljični odtis so po mnenju mariborskega župana velike besede, ki pa zahtevajo dobro pripravljene majhne projekte. “Program še ni sprejet in tu je tista tenzija, koliko naših želja s terena bo upoštevanih v teh velikih slikah. Ključno je, da če želimo zmagati v Evropi, da moramo delovati kot ena ekipa, tako kot nogometno moštvo, ki zmaguje.”

Uroš Rozman: Danes smo predstavili deset ključnih vsebin, ki bi bile po našem mnenju potrebne za razvojni preboj

O stanju in viziji razvoja regije sta spregovorila Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor in mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. Tudi Uroš Rozman je spomnil, da smo v podravski regiji nazadovali za dve mesti po razvojni ogroženosti, zato so ključne vsebine za razvojni preboj regije. “Danes smo predstavili deset ključnih vsebin, ki bi bile po našem mnenju potrebne za razvojni preboj. Nekatere vsebine so nadregijske, kot so recimo mariborsko letališče, prenova Univerze v Mariboru in razvoj inštitutov, ostale so regijske: od regijskega in prometnega prostorskega načrtovanja, ki je osnova za nadaljnji razvoj vseh ostalih projektov, do samooskrbe, kot osnove, na kateri lahko regija močno gradi s svojo ponudbo. Na drugi strani je pomembna povezana turistična destinacija, saj bi regija, če bi stopila skupaj, lahko iztržila veliko več, na področju podjetništva je potrebno graditi tako na privabljanju investitorjev, ki so ključni za nadaljnji razvoj regije, kot tudi v smislu mrežnega podjetniškega inkubatorja, v okviru katerega bi podjetnikom v regiji zagotavljali osnovne pogoje, da lahko na začetku razvijejo svojo podjetniško pot. Ti dobri primeri prakse so že razviti v drugih regijah v Sloveniji. Seveda pa si želimo, da bi na področju raziskav in razvoja uspeli kot regija iztržiti več, saj tukaj zelo zaostajamo za zahodom. Glede na to, da imamo drugo največjo univerzo v Sloveniji, moramo iztržiti več. To pa niso edine vsebine, ki bodo regijo pripeljale naprej; potrebna je tudi osnovna infrastruktura, da lahko vse vsebine peljemo. Verjamem, da če se sedaj skupaj z župani, gospodarstvom in univerzo strinjamo o tem, da nam bo to tudi uspelo.”

Nekatere vsebine so nadregijske, kot so recimo mariborsko letališče, prenova Univerze v Mariboru in razvoj inštitutov, ostale so regijske: od regijskega in prometnega prostorskega načrtovanja, ki je osnova za nadaljnji razvoj vseh ostalih projektov, do samooskrbe, kot osnove, na kateri lahko regija močno gradi s svojo ponudbo.

Rozman je še dodal, da že ves čas dela na tem, da bi bili v regiji bolj povezani: “Že s spremembo imena razvojne agencije smo pokazali, da moramo začeti razmišljati o regijskem nivoju, regijskih inštitucijah in regijskem povezovanju. Prvi projekt, ki nam je uspel, je INVEST Podravje. Občine v regiji smo uspeli prepričati, da finančno podpirajo ta projekt. To je prvi korak, drugi bo povezana turistična regija, da bomo lahko v prihodnje govorili o močni štajerski turistični destinaciji, tovrstnih projektov pa imamo še več.”

Mag. Monika Kirbiš Rojs: Sloveniji je v naslednjih desetih letih iz štirih skladov na razpolago 10 milijard evrov

Novo programsko obdobje je predstavila mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Glede tega, na koliko sredstev lahko Slovenija računa iz evropskega proračuna v prihodnjem programskem obdobju je povedala: “Zaradi epidemije covid smo vse članice prejele dodatna evropska sredstva. Tako je Sloveniji v naslednjih desetih letih iz štirih skladov na razpolago 10 milijard evrov. Na terenu se izvaja ogromno infrastrukturnih projektov; okoljska infrastruktura po občinah, kanalizacijski in vodovodni sistemi, drugi tir, tretja razvojna os. Praktično vse velike investicije so kombinirane z evropskimi sredstvi, na drugi strani pa so tako imenovani mehki programi; pomoč dolgotrajno brezposelnim, mladim, … ter ostali programi.”

Je pa sprejeta odločitev, da se bo za občine, tako za mestne kot podeželske, ki so bile v času krize močno prizadete in so opravile veliko delo na terenu, namenilo več sredstev kot doslej.

Kirbiš Rojsova je dodala, da bodo regijska posvetovanja še intenzivirali v novembru in decembru, ko bodo osnutki za kohezijsko politiko v javni obravnavi, “O konkretnih sredstvih, razdeljenih po posameznih regijah, v tem trenutku še ne moremo govoriti. Je pa sprejeta odločitev, da se bo za občine, tako za mestne kot podeželske, ki so bile v času krize močno prizadete in so opravile veliko delo na terenu, namenilo več sredstev kot doslej.”

Skladno z evropskim direktivami so določene osnovne usmeritve – pet glavnih razvojih prioritet: vlaganje v gospodarstvo in podjetja, v raziskave, tehnološko opremo; okolje in energetika; promet s poudarkom na železniških omrežjih; vlaganje v usposabljanje, izobraževanje, trg dela in mehanizmi, ki so na voljo občinam in regijam. “Od regij sedaj pričakujemo, da nam bodo od spodaj navzgor povedali, katere so njihove prioritete. V tem obdobju so občine in regije veliko vlagale v poslovne cone, kanalizacije, vodovode, v naravno in kulturno dediščino. Zdaj pa pričakujemo, da se bo nabor teh vsebin razširil. Največ razpisov bo v naslednjem letu, konkretno za področje gospodarstva okoli 430 milijonov evrov. V kratkem pričakujemo tudi razpise okoljskega ministrstva, iz kohezijske politike pa se bodo razpisi pojavili v letu 2023.”

Podelili so tudi nagradi za Naj socialno podjetje ali zadrugo in Naj podpornik/-ico socialne ekonomije 2021 v Podravju

Na razvojni konferenci so v okviru projekta Aktivno in povezano za nova delovna mesta in vključujočo družbo – SocioLab podelili tudi letošnji nagradi za Naj socialno podjetje ali zadrugo in Naj podpornik/-ico socialne ekonomije 2021 v Podravju. Prejemnica priznanja Naj podpornica socialno ekonomije je Emilija Stojmenova Duh, ki je s strokovnim znanjem prispevala k številnim aktivnostim, ki so se odvijale pri reševanju in vzpodbujanju socialne ekonomije na podeželju v sinergiji z znanostjo, mreženjem in možnostmi črpanja evropskih sredstev, obenem pa v sinergiji s kmetijstvom, zaposlovanjem težje zaposljivih ciljnih skupin, žensk in mladih. Z znanjem in strokovno pomočjo je pomagala pri izvajanju številnih aktivnosti, ki bodo koristile razvoju socialne ekonomije.

Priznanje za Naj socialno podjetje ali zadrugo pa je prejelo društvo Pupillam, ki deluje na področju trajnostnega razvoja. Vzpostavilo je svojo trgovino, v kateri so na voljo biološko pridelana lokalna hrana, čistilna in pralna sredstva v rinfuzi, torej brez plastične embalaže. Njihovo delovanje in izdelki so ekološki, trajnostni, lokalni, domači in Fair trade. Na ta način so zmanjšali obremenitev okolja za 24.000 plastenk čistil, 30.000 litrov škodljivih kemičnih čistil in 16.000 kosov različne pvc embalaže za hrano. Ob naštetem je trgovina Zelena japka postala lokalno družabno in informacijsko stičišče.