V Mariboru med 20. in 28. marcem poteka že 9. Festival sprehodov, ki tudi letos prinaša bogat program raziskovanja mesta in njegove dediščine. Festival ostaja zvest svoji ideji: spoznavanju zgodb, ki jih piše mesto, hkrati pa vsako leto odpira tudi nove poglede in kraje.

[[image_1_article_86785]]

Kot poudarja programski urednik festivala Vid Kmetič, festival nastaja skupaj z ljudmi:


»Damo odprti poziv in potem Mariborčani, pa tudi drugi, prijavijo sprehode, ki bi jih želeli predstaviti.«

Devet dni, a veliko več kot devet zgodb

Letošnji festival simbolno zaznamuje številka devet. Gre namreč za deveto izvedbo, ki traja devet dni. A vsebina presega simboliko, saj program vključuje deset sprehodov in dogodkov. 

[[image_2_article_86785]]

Teme so izjemno raznolike, od zgodovinskih zgodb, urbanih legend, umetnosti pa do narave in družbenih vprašanj.

»Teme so lahko zelo različne, edina pogoja sta, da imajo zgodovinsko osnovo in da ni sovražnega govora,« pojasnjuje Kmetič.

Poleg klasičnih sprehodov festival vključuje tudi večerne dogodke, kot so pogovori, dokumentarni filmi in razstave, kjer se, kot pravijo organizatorji, »namesto nog sprehodijo tudi misli«.

[[image_3_article_86785]]

Po sledeh bobra na Mariborskem otoku

Tudi sami smo se udeležili enega izmed sprehodov in se podali na Mariborski otok, kjer smo se sprehodili po sledeh bobra - živali, ki je še pred dobrimi desetletji veljala za izumrlo v Sloveniji.

Na Mariborskem otoku danes živi ena družina bobrov. Prav njihovo bobrišče pa je celo eno največjih bobrišč v Sloveniji. Bobri živijo v družinah, so nočna in polvodna bitja, zato jih je težko opaziti, njihovo prisotnost pa razkrivajo značilno obglodana drevesa.

[[image_6_article_86785]]

Zanimivo je, da so bobra pri nas vse do leta 1998 imeli za izumrlo vrsto. Pred tem je bil nazadnje omenjen v terezijanskem katastru, ko so ga lovili predvsem zaradi bobrovine – snovi, ki so jo uporabljali kot zdravilo in celo kot naravno aromo vanilje.

Po drugi svetovni vojni so bobra začeli ponovno naseljevati v nekaterih evropskih državah, v Slovenijo pa se je vrnil po naravni poti. Prvič so ga ponovno opazili na Dolenjskem ob reki Krki, okoli leta 2000 pa že tudi ob Dravi in Muri.

Danes naj bi v Sloveniji živelo približno 1600 bobrov, natančno število pa je težko določiti, saj so aktivni predvsem ponoči. Gre sicer za drugega največjega glodalca na svetu, večja od njega je le kapibara v Južni Ameriki.

Festival presega meje Maribor

Čeprav festival izhaja iz Maribora, že nekaj let ni več omejen zgolj na mesto. Letos bodo obiskovalci lahko odkrivali zgodbe tudi v drugih krajih, med drugim v Lovrencu na Pohorju, Trbovljah, Laškem in Dobrovniku.

[[image_4_article_86785]]

Organizatorji si želijo čim širšega pristopa: povezati kulturno dediščino, lokalne zgodbe in sodobne poglede na prostor.

Nagrade za najboljše in najbolj zveste

Festival spremljajo tudi tradicionalne nagrade z značilnimi imeni:

Rajzefirbčni šuh za najbolje ocenjen sprehod, rajzefirbčni špancirštok za najbolj zvestega udeleženca, rajzefirbčni šniranc za mestno »črno piko«, ki prejme največ kritik.

[[image_5_article_86785]]

S tem želijo organizatorji poleg lepih zgodb opozoriti tudi na izzive v mestu.

Sprehodi kot dobrobit za telo in duha

Festival je letos vključen tudi v projekt »Generacija v gibanju«, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo. Kot pojasnjuje Lina Petrovič iz Društva Hiša, želijo raziskati širši vpliv takšnih dogodkov:

»Glavni namen je preveriti pozitivne učinke, ki jih imajo sprehodi in kultura na naše fizično in psihično zdravje.«

Udeleženci bodo zato lahko sodelovali tudi v raziskavi, ki meri vpliv kulture na dobro počutje.

Program ponuja nekaj za vsakogar nekaj

Festival prinaša pester nabor dogodkov, od poetičnih sprehodov po mestu, raziskovanja mostov in dvorišč, do tematskih tur, kot so zgodbe o ljubezni, pivovarstvu ali mestnih legendah.

[[image_7_article_86785]]

Dogodki so razporejeni skozi ves teden, nekateri pa so zaradi velikega zanimanja že zaprti za prijave.