V Mednarodnem raziskovalnem centru II. svetovne vojne Maribor (MRC) na mestu nekdanjega koncentracijskega taborišča Stalag XVIII D v Melju so letos prvič organizirali dan odprtih vrat za naključne obiskovalce z namenom, da bi z zgodovino samega objekta in njihovimi aktivnostmi seznanili čim večji krog ljudi. Razstave, ki so sicer na ogled občasno, si bo tako v spremstvu strokovnjakov danes mogoče ogledati med 11.00 in 18.00 uro.

Dan odprtih vrat tako poteka ob mednarodnem dnevu osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč. Mednarodni dan osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč je ustanovila Organizacija združenih narodov (OZN) v spomin na uporne ujetnike enega največjih koncentracijskih taborišč – Buchenwald. Množični poboji s streljanjem, obešanjem, zastrupljanjem s plinom, lakoto in mrazom, surovim pretepanjem, medicinskimi poskusi na živih ljudeh, vključno z otroki, odvzem krvi že izčrpanim dojenčkom – vse to je le majhen del tega, kar se je dogajalo v takšnih taboriščih smrti, ki jih je ustanovil nacistični režim. 11. aprila 1945 sta bili osvobojeni koncentracijski taborišči Buchenwald, eno največjih nacističnih taborišč ter Mittelbau – Dora, zato obeležujemo prav ta dan.

Na tem mestu si želijo spominsko turistični center

V prostorih nekdanjega taborišča v Melju, ki vse do danes ohranja prvotno podobo, si je tako mogoče ogledati fotografije oziroma kartoteke sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so v nemogočih razmerah množično umirali. Eden od razstavnih artefaktov je tudi vagon, v katerem so ujetnike pripeljali vse do prostorov taborišča. Ogledati si je mogoče tudi osemminutni film, ki priča o potovanju ujetnikov v prostore taborišča. Še vedno si v MRC prizadevajo za identifikacijo žrtev, med 5000 žrtvami jim je tako uspelo identificirati približno 3000 padlih.

Vsebine, ki so vključene v stalno zbirko muzeja, so nastale na podlagi strokovnih raziskav in vojaških virov, nedavno pa so predstavili tudi novo razstavo z naslovom “Iztrgati pozabi”, ki prinaša novo statistiko in kronološki pregled vojnih ujetnikov v Stalag XVIII D, glede na njihovo narodnost, predstavitev njihovega vsakodnevnega življenja, predvsem razlike v ravnanju z ujetniki posameznih narodnosti, ter dokaze o solidarnosti očividcev. 

“Pred letom 2014 se o tem kraju spomina ni govorilo. Vse od takrat  rečipostopoma postavljamo na pravo mesto. Dela je še veliko, želimo si tudi, da bi se odnosi z mariborsko občino še izboljšali in da uredimo formalnosti v zvezi s simbolno najemnino,” je poudaril Janez Ujčič, direktor raziskovalnega centra. MRC je bil ustanovljen pred petimi leti, v sklopu delovanja je gostil 20 mednarodnih konferenc, deset različnih razstav, sodelovali pa so s številnimi tujimi institucijami. S pomočjo donacij so tako že uredili dobršen del muzeja, lansko leto so uredili sanitarije in novo razstavno dvorano, v prihodnje pa si prizadevajo, da bi uredili še okolico in bi na tem mestu zaživel spominsko turistični center.

“Počasi si želimo digitalizirati tudi ponujene vsebine v muzeju, saj želimo obiskovalcem dati tridimenzionalen občutek prizorišča, ko vstopijo v prostore nekdanjega taborišča,” pojasnjuje Ujčič.

V Mariboru še vedno veliko nepoznavanje zgodovine objekta

Letos nameravajo v sklopu MRC junija organizirati posodobljeno razstavo Stalaga v Moskvi,skupaj z ruskim Muzejem zmage pa bodo v Murski Soboti prvič odprli razstavo o bojih Rdeče armade pri osvobajanju Pomurja. Junija bo MRC gostil nemške zgodovinarje.

Ozaveščanje javnosti o grozotah, ki so se dogajale na mestu nekdanjega taborišča je ena od ključnih aktivnosti, za katero si v MRC prizadevajo. “Menimo, da še vedno več kot 90 odstotkov prebivalcev našega mesta ne pozna tega nacističnega taborišča in zgodovine, ki je močno zaznamovala Maribor. Želimo si predstaviti zgodovinska dejstva,” še dodaja Ujčič.

Opuščeno skladišče v mariborski mestni četrti Melje, v katerem je MRC, je kot taborišče za vojne ujetnike Stalag XVIII D ustanovil nemški okupator v Mariboru takoj po kapitulaciji jugoslovanske vojske leta 1941 in obsegalo je širše območje nekdanje Meljske vojašnice in carinskega skladišča. Junija 1941 so Nemci najprej uredili ujetniško taborišče Stalag XVIII D za vojake nekdanje Kraljevine Jugoslavije, Grčije, Francije, Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandije. Kmalu zatem pa so v preostalem delu carinskih skladišč uredili še drugi, tako imenovani ruski del taborišča, kamor so ločeno od vseh drugih vojnih ujetnikov pripeljali zajete sovjetske vojake. Celotno število žrtev tega taborišča je okrog 5000 ljudi.