V Mariboru je ob Svetovnem dnevu Romov, ki ga obeležujemo 8. aprila v spomin na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, potekala slovesnost v organizaciji Romskega društva Romano Pralipe. Ta dan je posvečen romski identiteti, kulturi in zgodovini, spodbuja pa spoštljiv dialog ter medsebojno sodelovanje med romsko skupnostjo in širšo družbo.

S petjem in plesom prikazali romsko kulturo

Prireditev je potekala v Mariboxu, polna dvorana gostov pa je uživala v pestrem kulturnem programu. Predstavile so se folklorne skupine, trubači iz Republike Srbije in otroci vrtca Studenci, ki so za zbrane pripravili čudovite plesne ter glasbene točke. Petje in ples sta zagotovo pomemben del romske kulture, kateri je še posebej posvečen današnji dan.

[[image_1_article_87274]]

Svetovni dan Romov je zanje zelo pomemben, saj se je na ta dan leta 1971 v Londonu pričel prvi svetovni kongres Romov. Takrat so tudi uradno sprejeli ime Romi, potrdili svojo zastavo in himno, Indija pa jih je priznala za svoje nekdanje prebivalce. "Na svetu živi 15 milijonov pripadnikov romske skupnosti. V Sloveniji se, po neuradni statistiki, govori, da je Romov med 7 in 12 tisoč. S tem se ne bi strinjal, zagotovo lahko rečem, da je v Sloveniji med 15 in 20 tisoč Romov," pove Fatmir Bećiri, predsednik Romskega društva Romano Pralipe Maribor ter podpredsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije.

"Država mora sprejeti in razumeti, da smo Romi brez države. Najti moramo pravni dialog, sodelovanje ter solidarnost, da lahko mladi napredujejo. Ne smemo dovoliti, da so v takšnih getih, kot so bili v Sloveniji pred 20 leti," poudarja Bećiri.

[[image_2_article_87274]]

Tudi z današnjimi nastopi so prikazali bogastvo, ki ga skriva romska kultura. V sklopu društva tako pripravljajo razne folklorne in glasbene točke ter dramske recitacije. "Na tak način, torej preko predstavljanja naše kulture, nas ljudje spoznajo, cenijo ter tako najdemo dialog za sodelovanje," pojasni Bećiri. Pohvalil je tako pripravljenost mladih za sodelovanje, kot njihovo komunikativnost in izobraženost. "V Mariboru imamo tudi koordinatorje, ki delajo v lokalnih institucijah in na tak način tudi mladi zaključujejo osnovne šole, srednje šole, vpisujejo se v višje šole, dobijo prakso. Želimo si, da tudi lokalna skupnost ceni in spoštuje romsko skupnost," še dodaja. 

Mladi Romi želijo delo, ne socialne pomoči

V uvodnem nagovoru zbranim je Bećiri ponovno poudaril, da vsako leto več romskih otrok zaključi osnovno šolo in nadaljuje z izobraževanjem na višji stopnji, s čim se zmanjšujejo družbene razlike. Vedno več Romov in Romkinj si tudi prizadeva za pridobitev zaposlitve in vključitev na trg dela. "Imamo primere uspešnih posameznikov, podjetnikov in zaposlenih, ki dokazujejo, da želimo biti enakovreden del družbe," je dodal. Državo je pozval k nadaljnjem prepoznavanju romske skupnosti kot pomembnega partnerja pri oblikovanju rešitev, lokalno skupnost pa k prizadevanju za spoštljiv medsebojni dialog.

"Mladi Romi danes jasno sporočajo: želimo delo, ne socialne pomoči. Želimo priložnosti in dostojanstvo."

Kot tretji steber pa je Bećiri nagovoril še romsko skupnost. "Dragi Romi, prihodnost ni le pravica, ampak tudi odgovornost. Vsaka družina mora skrbeti za izobraževanje otrok, delo, red in spoštovanje. Živimo v pravni državi, kjer pravila veljajo za vse, tudi za Rome," je pozval zbrane. Za sodelovanje se je zahvalil državnim institucijam ter lokalnim skupnostim, saj v nasprotnem primeru ne bi imeli možnosti biti civilizirani in pripravljeni za nadaljnje življenje.

[[image_4_article_87274]]

Da romska skupnost v Mariboru predstavlja pomemben in nepogrešljiv del mesta, je v govoru dejala Davorka Pregl, podžupanja MOM. "V Mestni občini Maribor se zavedamo, da je za uspešno sobivanje ključen odprt dialog, zato si prizadevamo, da skupaj z vami iščemo rešitve in različne oblike podpore, ki prispevajo večji vključenosti, enakim možnostim in boljši kakovosti življenja," je povedala. Še posebej je izpostavila pomen vključevanja in opolnomočenja romskih žensk, čemur eno izmed treh romskih društev v Mariboru namenja posebno pozornost. Zbrane je nagovoril tudi državni sekretar Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Matevž Čelik Vidmar, ki je med drugim dejal, da si bodo na ministrstvu še naprej prizadevali k temu, da je romska kultura vidna in da predstavlja del kulturne raznolikosti Slovenije.

Z romsko skupnostjo se je potrebno pogovarjati in priti do spoštljivega dialoga

Prireditve se je udeležil tudi Jožek Horvat – Muc, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, ki je poudaril, da so, bolj kot običajna vprašanja o problematiki, danes pomembna vprašanja o pomenu današnjega dne za Rome. Meni, da se je potrebno predvsem zavedati, da se moramo potruditi za dialog in medsebojno spoštovanje med ljudmi, ne glede na barvo kože in identiteto. "Dialog, spoštovanje in enakopravnost je potrebno razvijati in jih tudi ohranjati, ker smo vsi ljudje. Manjšina, kot je romska skupnost, ki je na robu družbe, skuša v njej imeti svoj prostor in seveda prispevati k celotnem družbenem razvoju," poudarja Horvat - Muc.

[[image_3_article_87274]]

"V očeh mnogih 'ne Romov' smo zgolj dobri muzikanti, plesalci in romantiki, tu pa se stvar konča. Torej nismo pa dobri sosedje, ustvarjalci, pogajalci, predvsem pa nismo oblikovalci skupnih političnih in družbenih sistemov. To je zelo narobe, tako da je potrebno o tem tudi govoriti, da smo tu in da se je potrebno z romsko skupnostjo pogovarjati, poslušati in najti skupni jezik," dodaja.

Prav tako romska skupnost ni bila poklicana ali obveščena o pripravi Šutarjevega zakona. "Jaz sem bil o tem obveščen preko medijev," pravi in dodaja, da v proces niso bili vključeni. "Resda smo bili povabljeni kot gostje, ko je Državni zbor to obravnaval, a nismo mogli odločati oziroma glasovati, ker smo bili samo povabljenci," razloži. Kot zaključuje, so imeli predstavniki romske skupnosti takrat občutek, da je njihovo mnenje bilo povedano, ne pa tudi nujno upoštevano.