V torek, 17. 6., je v Hiši najstarejše trte na Lentu potekala predstavitev ekskluzivnega medenega žganja iz vsaj pol stoletja starega medu, ki ga je v prejšnjem stoletju pridelal eden izmed pionirjev slovenskega čebelarstva, Franc Kirar. Žganje je iz medu pridelal Bojan Lunežnik, lastnik destilarne Svarog. Gre za prvi produkt tovrstne destilacije na svetu, izdan pa je v strogo omejeni seriji, in sicer v 555 ročno oštevilčenih stekleničkah.

Žganje predstavlja neprecenljiv poklon tradiciji

Medeno žganje, katerega steklenica je bila predana in postavljena na ogled v Najstarejši trti, je prvi tovrstni znani produkt na svetu in hkrati neprecenljiv poklon tradiciji. Projekt je bil podprt s strani Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Maribor in sicer v sklopu projekta Smarties for SMEs.

[[image_1_article_78265]]

»Izjemno smo ponosni, da lahko skupaj s partnerji podpiramo projekte, kot je projekt  podjetja Svarog, ki so dokaz, da ima domače znanje moč, da preoblikuje trg in oblikuje prihodnost,« je o projektu preko videoklica povedal Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor. Njegovim besedam se je pridružil tudi Aljaž Brodnjak, vodja projekta Smarties for SMEs, ter dejal, da je projekt mnogo več kot le finančna podpora in gre predvsem za skupnost idej in ambicij.  

Besedo sta nato predala Bojanu Lunežniku, idejnemu vodji projekta, na katerem je delal dve leti. Vse se je začelo tako, da ga je čebelar Ciril Tovšak povezal z vnukinjo Franca Kirarja, Majo Kirar. "Takrat se sploh še nisem zavedal, kaj je ta med, po raziskavah sem ugotovil, da je res edinstven," je razložil.

[[image_6_article_78265]]

Edinstveno žganje, katerega steklenička stane 1893 evrov

"Med je bil kristaliziran, zraven je bil tudi vosek. Najprej smo morali iz teh njegovih sodov spraviti med v drugo embalažo, ga prečistiti, raztopiti, potem pa smo morali narediti fragmentacijo in po njej začeti s samo destilacijo, da se ni surovina, v katero smo jo fragmentirali, začela kvarit," je povedal o postopku izdelave. Kasneje so žganje tudi starali s posebnimi lesi, ker so želeli, da je žganje starano, prav tako pa so s tem poudarili okus meda.

Po prvi tesni destilaciji je za mnenje prosil Majco Debevc, sommelierko in strokovnjakinjo za žgane pijače, ki je žganje tudi sama poskusila, analizirala in ocenila njegov profil ter kakovost. "Po raziskavah še takšnega žganja iz toliko starega meda in od tako velikega čebelarja, kot je bil gospod Kirar, ni nikjer na svetu. Zato je to žganje edinstveno in tega v našem življenju ne moremo dobiti več nikjer," je povedal Lunežnik. Sicer obstaja starejši med - par gramov, a iz tako starega meda še ni nikjer narejenega žganja. "To ni medica, to je medeno žganje," je še dodal.

[[image_4_article_78265]]

Nekatere je zanimala tudi cena steklenice žganja, o kateri je avtor povedal: "Dal sem na raziskavo, da so mi postavili ceno steklenice, in ugotovili so, da pri nas izpod 2000 evrov ne smemo iti, ker je to edinstven primerek na svetu. Meni se je cena zdela kar visoka, tako da sem se potem odločil postaviti takšno ceno, kot je letnica rojstva gospoda Kirarja, torej 1893 (evrov).« Vsaki steklenici je priložen tudi poseben certifikat.

Kupcev in povpraševanja še ni, ker so steklenico razkrili komaj danes. Lunežnikova želja je, da čim več steklenic ostane v Sloveniji: »Od koder sem jaz ter od koder je bil Franc Kirar, od koder je med. Po drugi strani pa bi rad steklenice poslal v svet, da bi še drugod po svetu videli, kaj smo naredili v eni mali Sloveniji od tako velikega čebelarja, ki je, morate vedeti, že v Kraljevini Jugoslaviji pošiljal čebelje matice po celem svetu.«

Po eni strani bi Kirar bil vesel, po drugi strani pa bi se jezil, da ga niso uporabili že prej

Nekaj besed o svojem dedku je namenila tudi Maja Kirar. V njegovi hiši so našli kar 750 kilogramov medu, ki ga zaradi velike teže Maja sama ni mogla umakniti, tako da je za pomoč prosila gospoda Tovšaka, ki jo je povezal z Lunežnikom. "Ni bil to nek zakopan zaklad, ki bi ga odkrili, bil je pred našim nosom," je dejala o medu. 

"Moj dedek je tudi sam proizvajal medico, žganje, vino. K njemu je zato hodil celo ljubljanski škof, ampak dedek sam se je pa zelo izogibal alkoholu in ga je redko kdaj užival," se je Kirar spominjala dedka. "Po eni strani bi bil vesel, da smo ta med uporabili, po drugi strani pa bi se jezil, da ga nismo uporabili pravočasno," je odgovorila ob vprašanju, kaj bi dedek rekel na ta projekt.

Franc Kirar je svoje življenje posvetil čebelam, kar potrjuje tudi ljubezensko pismo njegovi (takrat še bodoči) ženi, v katerem se ji je opravičeval in razložil, da je ne more obiskati, saj je vodil svoje čebele na pašo v pohorske gozdove - ona je takrat namreč študirala v Zagrebu, on pa delal v Malečniku.  

[[image_2_article_78265]]

"Ta mesec me oprosti. Te dni peljem čebele na polje, 48 panjev. Ajda bo kmalu cvetela, doma pa je ni dovolj. Mnogo dela imam in moram biti na mestu," se začne pismo. V njem omenja tudi, da se je uspeh poznal že takrat, odlomek pa zaključuje z besedami: "Mičika, vse mi je v veselje, saj ne delam samo zase, za denar, saj tudi ne samo iz ljubezni do čebelic, ampak tudi iz ljubezni do tebe, da dosežem prej svoj cilj."

V Najstarejši trti bo steklenica številka 3

O embalaži je nato par besed povedal Goran Radinović, oblikovalec znamke in kreativni direktor Agencija Aritmija, ki je sicer podpisan že pod številne vinske etikete in nagrajene embalaže. "Želeli smo poustvariti idejo Kirarjevega panja, kjer je steklenica položena na način, da jo izvlečeš, kot bi jo izvlekel iz panja," je dejal.  

[[image_5_article_78265]]

"Želeli smo vključiti tudi čim več elementov iz življenja Franca Kirarja. Da omenim še ta detajl, na etiketi so ključni cvetlični elementi oziroma vzorci, ki smo jih vzeli iz publikacije Umni čebelar, od koder je znanje črpal tudi Franc Kirar," je še dodal.

Besedo je predal Aleksandru Legenu, avtorju digitalne podobe in kampanje Kirar once edition in direktorju Atelje Virtua. Zgodbi so dodali še dodatno, digitalno dimenzijo: "Želeli smo izpostaviti kako se dve življenjski poti - šli smo na preteklost in prihodnost - prepletata v eno dodatno zgodbo, ki ju povezuje v celoto. Tako smo ustvarili zgodbo o zlati čebeli."

Sledilo je odkrivanje steklenice, za katero je Lunežnik poudaril, da je slovenskega izvora, in sicer produkt Steklarne Hrastnik. V Najstarejši trti si tako lahko ogledate stekleničko žganja številka 3 – zakaj ravno 3? "Steklenica številka 1 je moja, steklenica številka 2 je od gospe Maje Kirar, za steklenico številka 3 pa bi rad, da ostane v mestu Maribor na ogledu za vse turiste, za javnost in v čast mi je, da vam jo lahko predam," je odgovoril avtor projekta.

[[image_3_article_78265]]

Predal jo je direktorju Zavoda za turizem Maribor, Juretu Strucu, ki je ob tem povedal: "Izjemno smo veseli, da bo ta steklenica našla dom tukaj v Najstarejši trti. Mislim, da nosi zgodbo, ki si jo to mesto zasluži."

Radinović je nato prikazal, kako se embalaža odpira. "Kot podlago, na katero je položena steklenica, smo uporabili avtentično satje, če ga poduhate, ima tudi ta vonj," je še povedal ob odpiranju.