V Mariboru so danes ob poslovni zgradbi Dravskih elektrarn Maribor položili temeljni kamen za Arnesov podatkovni center Maribor, v katerem nameravajo vzpostaviti tovarno umetne inteligence z novim superračunalnikom. Slovenija je bila s projektom, ocenjenim na 150 milijonov evrov, uspešna na evropskem razpisu in bo zanj iz načrta za okrevanje in odpornost prejela 67,5 milijona evrov.
[[image_1_article_76966]]
»Z današnjim podpisom pogodbe in položitvijo temeljnega kamna prehajamo v drugo fazo tega projekta. Gre za izredno pomembno infrastrukturo pri končni vzpostavitvi ti. koncepta odprte znanosti. Komplementarni del tega centra bo v Ljubljani, v prostorih Arnesa. Tako imamo tudi iz stališča zanesljivosti in varnosti dve geografsko ločeni enoti,« je poudaril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.
Trije nameni podatkovnega centra
Po besedah direktorja Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) Marka Bonača ima bodoči podatkovni center tri glavne namene. Nov center bo gostil superračunalnik in tovarno umetne inteligence, v njem bo shramba raziskovalnih podatkov, ki jo zahteva odprta znanost, hkrati pa bodo v centru lahko raziskovalne institucije gostovale s svojo opremo.
[[image_6_article_76966]]
Kaj pravzaprav pomeni »tovarna umetne inteligence«?
Gre za nekakšno valilnico modelov umetne inteligence – okolje, kjer se bodo razvijali, optimizirali in testirali modeli, ki jih bo gospodarstvo dejansko potrebovalo in želelo uporabiti. »Če je bil superračunalnik Vega namenjen skoraj izključno raziskovalcem, je tu zgodba drugačna. Namenjeno je predvsem uporabi teh modelov, ki jih bodo raziskovalci razvili, v gospodarstvu. Vsi, ki so že ob razpisu projekta izrazili podporo s pismi namere, bodo že v prvi fazi lahko povedali, kateri modeli jih zanimajo,« pojasnjuje dr. Aleš Bošnjak, direktor Instituta informacijskih znanosti Maribor.
Minister Papič je ob tem izrazil prepričanje, da bo novi superračunalnik še dvignil konkirenčnost slovenskih znanstvenikov. »Že prvi superračunalnik Vega je bistveno povečal interes za slovenske raziskovalce pri raznih evropskih projektih, s temi novimi zmogljivostmi pa se bo ta konkurenčnost še bistveno povečala. Ne smemo pa pozabiti tudi velikega pomena za gospodarstvo, predvsem za visokotehnološka podjetja. Izpostaviti velja tudi povezavo med podatkovnim centrom in superračunalnikom s trajnostnimi vidiki, zlasti ko gre za načrtovano sončno elektrarno in uporabo odpadne toplote," je še dodal Papič.
[[image_3_article_76966]]
Izkoriščanje reke Drave in ogrevanje Maribora
Podatkovni center bo torej stal na območju Dravskih elektrarn in bil neposredno povezan z Mariborskim otokom, ki bo izkoriščal energetski potencial Drave. »Še pred drugo svetovno vojno je Maribor nastal s pomočjo izkoriščanja naravnih virov, v tem primeru reke Drave, da so ti poganjali mestno industrijo. Današnji dan naj bo zato simboličen začetek novega obdobja, ko bo Drava zopet poganjala razvoj Maribora - tokrat na področju znanja, umetne inteligence in predvsem boljše prihodnosti za vso državo,« je dejal predsednik vlade Robert Golob.
[[image_5_article_76966]]
Gradbena dela, ki jih bo izvajala družba NTR Inženiring s partnerjema Advant in Energovat, so po pogodbi vredna 18,1 milijona evrov z DDV. Rok za dokončanje del je 31. julij 2026.
Ob tej priložnosti so podpisali tudi pismo o nameri "Uporaba odvečne toplote iz podatkovnega centra ARNES in superračunalnika v Mariboru". Toploto, ki bo nastajala med delovanjem superračunalnika in podatkovnega centra, naj bi se namreč lahko uporabljala za namen ogrevanja v sistemu vročevodnega omrežja v lasti Mestne občine Maribor, s katerim upravlja Energetika Maribor. A kot je opozoril župan Saša Arsenovič, so z današnjim podpisom namere le prepoznali proložnost, pot do dejanske izvedbe pa je še dolga. Med drugim bi morali poskrbeti tudi za ustrezno infrastrukturo.
[[image_2_article_76966]]
V dolgoročnih načrtih je tudi postavitev sončne elektrarne na strehi objekta.
Vseh 13 lokacij bo ustvarilo vozlišče umetne inteligence
Podatkovni center bo predstavljal ključni infrastrukturni steber za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence, ki jo je za sofinanciranje iz načrta za okrevanje in odpornost skupaj s tovarnami umetne inteligence iz še 12 držav članic EU izbralo Skupno podjetje za evropsko visoko zmogljivo računalništvo (EuroHPC).
[[image_4_article_76966]]
Vseh 13 izbranih lokacij bo ustvarilo medsebojno povezano omrežje vozlišč umetne inteligence, pripravljenih za podporo inovacijam umetne inteligence po vsej Evropi, so marca ob objavi rezultatov drugega razpisnega roka sporočili iz EuroHPC. Skupna vrednost izbranih projektov je ocenjena na okoli 485 milijonov evrov.
