Kot so za naš osrednji mariboski spletni medij dejali v občini Lovrenc na Pohorju, imajo zgrajeno 17,6 kilometrov dolgo kanalsko omrežje v izmeri za odvajanje komunalnih odpadnih voda (v nadaljevanju KOV) zgolj na dveh aglomeracijah (2 in 3), kjer sicer stoji biološka čistilna naprava, v aglomeraciji 1 pa je kanalsko omrežje zgrajeno le delno. Tukaj nameravajo v letu 2020 dograditi manjkajoči del. A vendar je preostali del občine povsem brez zgrajenega kanalskega omrežja, na tem območju je sedaj le nekaj majhnih komunalnih čistilnih naprav v lasti zasebnikov. KOV sicer zbirajo in odvajajo v režijskem obratu občine Lovrenc na Pohorju, za samo čiščenje voda pa je odgovoren koncesionar Nigrad, ki je tudi lastnik komunalne čistilne naprave. V občini lahko izmerijo le količino odpadnih voda, ki pridejo skozi čistilno napravo (ta je lani znašala slabih 78.000 kubičnih metrov), vse ostalo pa se preko pretočnih greznic izliva v podtalnico ali neposredno v vodotoke, ki se izlivajo v reko Dravo. “Ocenjujemo, da je skupna količina KOV tako 100.000 kubičnih metrov,” pojasnjuje višja referentka za komunalo in urbanizem Albina Pajtler. Šokira podatek, da torej dobrih 22.000 kubičnih metrov odpadnih komunalnih voda konča v Dravi in podtalnici.

Izliv neprečiščene vode v Dravo v Bistrici ob Dravi.

V Rušah očistijo samo 30 odstotkov odpadnih voda, ostalo se izliva v Dravo

Tudi v Rušah je stanje podobno, saj se na njihovih čistilnih napravah po evidencah podjetja Nigrad obdela le približno 30 odstotkov odpadne vode. V občini imajo čistilne naprave v Geberitu, v Bistrici – Log je na voljo mala čistilna komunalna naprava, čistilna naprava je tudi v Bezeni, a ne dosega predpisanih standardov čiščenja. Rastlinsko čistilno napravo imajo tudi pri Viaduktu, in na območju Areha. Izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod v občini Ruše je prav tako podjetje Nigrad iz Maribora.

Nefunkcionalna čistilna naprava v Bezeni

Do leta 2022 bodo uredili čiščenje odpadnih voda, pred letom 2019 za ta namen občina namenila zanemarljiva sredstva

Kot še sporočajo z Občine Ruše, nameravajo do konca leta 2022 zgraditi manjkajoče kanalizacijsko omrežje ter urediti čiščenje odpadnih voda. V občini Ruše se tako vsekakor zavedajo problematike onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, zato so v Načrtu razvojnih programov 2019-2022 v ta namen predvideli 175.000 eurov v letu 2019, 4.660.000 evrov v letu 2020, 1460.000 evrov v letu 2021 ter 398.550 evrov v letu 2022.

Pred letom 2019 je bilo v ta namen porabljenih le 17.367 evrov. “Navedeni projekt je finančno in izvedbeno najzahtevnejši projekt v tem mandatu. Vodstvo Občine Ruše si s takšnimi projekti prizadeva k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva in preprečevanju onesnaževanja okolja,” so zapisali za naš portal.

Izliv prečiščene vode v Bistrici ob Dravi

Pri ostalih občinah ob Dravi je stanje boljše

Boljše stanje je v občini Selnica ob Dravi, kjer se je zgradila nova čistilna naprava v velikosti 5000 PE, dodatno je bilo izgrajeno tudi fekalno omrežje. Čistilna naprava je opremljena tudi z napravo za sprejem grezničnih gošč in s sistemom za obdelavo blata, kar pomeni, da se odpadna voda na čistilni napravi obdela v celoti. Sicer letno prečistijo okoli 250.000 kubičnih metrov odpadnih voda. V Radljah ob Dravi ima priklop na čistilno napravo urejenih 58 odstotkov gospodinjstev, a na občini nam niso znali navesti količine odpadnih voda, ki končajo v reki Dravi. V občini Podvelka pa neočiščenih vod ne spuščajo v Dravo, spustijo pa 32.595 kubičnih metrov očiščenih voda iz petih čistilnih naprav.