Posebnost Cerkvenjaka, majhne občine v osrčju Slovenskih goric, je vzletišče v Čagoni, s katerim upravlja Aeroklub Sršen. Vzletišče, ki ima v tem trenutku v svojem hangarju šest ultralahkih letal in motornih zmajev, je imelo do letošnjega leta 700 metrov dolgo vzletno-pristajalno stezo. To se je konec leta spremenilo, saj so stezo podaljšali na 900 metrov. Z zemeljskimi deli in zasaditvijo trave so zaključili konec oktobra, spomladi sledi še vgradnja tako imenovanih talnih označb. Gre za betonske plošče, ki omejujejo stezo od robnega dela. “V začetku letalske sezone 2024, predvidoma v aprilu oziroma maju, bomo vzletišče že uporabljali v polnem obsegu,” nam je povedal tajnik aerokluba Vito Kraner. Še pred tem bo potrebno za podaljšanje vzletišča, ki je klub stalo dobrih 12 tisoč evrov, pridobiti obratovalno dovoljenje. Aeroklub je sicer z novo pridobitvijo postal zakupnik, za nedoločen čas, približno 60 tisoč kvadratnih metrov površin. Gre za glavno stezo, pomožno modelarsko in ostale površine, namenjene parkiranju letal.
Vzletišče bodo lahko uporabljala večja letala
Z dodatnimi 200 metri vzletno-pristajalne steze se povečuje varnost letalskih posadk, poleg tega bodo lahko vzletišče uporabljala večja športna letala. Povprečna manjša letala potrebujejo od 300 do 500 metrov steze, nekoliko večja, štiri- ali šestsedežna, pa daljše vzletišče, to je 600 ali več metrov, razloži Kraner. “Če pilotu na koncu steze ostane le 100 metrov in pride do kakšne težave, na letalo ne bo poletelo. Zato smo se v aeroklubu odločili za podaljšanje steze. Prva razmišljanja o tem so se pojavila že pred leti. Poleg tega je to pomembno tudi zaradi šolanja pilotov, ki bodo imeli zdaj na stezi več prostora za morebitne korekcije ali prekinitve leta.”
Sprememba pa bo dobrodošla tudi za protitočno letalo Letalskega centra Maribor, ki je že sedaj svojo posadko večkrat selilo v Cerkvenjak. Ponavadi je to storilo ob zaprtju mariborskega letališča. Sicer je uspela cessna ob idealnih pogojih na obstoječem cerkvenjaškem vzletišču vzletati in pristajati, novi dodatni metri pa bodo zanjo še kako dobrodošli. Ob nevihtah namreč ni idealnih pogojev.
Obstaja potreba po še enem hangarju
Na vprašanje, ali razmišljajo o tem, da bi kdaj v prihodnje stezo asfaltirali, Kraner odgovori: “Glede na stroške in prednosti ter slabosti asfaltnih površin za zdaj ne razmišljamo o tem, da bi vzletišče naredili asfaltno. Morebiti kdaj v prihodnje, ko in če bo klub finančno sposoben to izvesti. Potem bi lahko bilo vzletišče tako poleti kot pozimi v stalni uporabi. Zdaj ga lahko v zimskih mesecih uporabljamo le, če nam to dopuščajo vremenske razmere. Sicer pa pri nas športna letališča praviloma niso asfaltna, saj je varnost pristajanja boljša na travi. Zemlja namreč deluje kot amortizer.” Dolgoročna želja Aerokluba Sršen je še, da bi na vzletišču zgradili še en hangar, saj je v obstoječem premalo prostora za vsa plovila njihovih članov.
