Od leta 2015 v Cerkvenjaku deluje društvo Krdebač, ki s svojimi aktivnostmi ohranjanja kulturno dediščino, stare običaje in navade podeželja. Člani društva so znani po izdelavi krdebačev (palic za tepežnico), košev in košar ter sirkovih in brezovih metel. Ob tem pripravljajo tako imenovano Rimsko martinovanje, prirejajo Rimski tabor, sodelujejo na Rimskih igrah na Ptuju ter pri drugih lokalnih dogodkih v občini in še bi lahko naštevali.

V času pred veliko nočjo pa se vedno odpravijo v gozd in tam naberejo kresne gobe, ki jih posušijo in na veliko soboto prižgejo pred cerkvijo. Kot nam je povedala predsednica društva Mateja Šalamun, kresne gobe naberejo kakšen mesec pred veliko nočjo. Največ jih raste po suhih drevesih. Potem ko so jih posušili v kurilnici in jih opremili s kovinsko žico, so jih na veliko soboto odnesli do cerkve sv. Antona v Cerkvenjaku.

FOTO: Terezija Živko/Člani društva Krdebač

FOTO: Terezija Živko

“Pri nas je navada, da ogenj, ki ga nato duhovnik blagoslovi, prižgejo v posebni posodi pred cerkvijo. Vanj smo dali kresne gobe. Te sicer ne gorijo, ampak tlijo. Ljudje nato te gobe odnesejo na svoje domove, z njimi so, zlasti v preteklosti, zakurili v štedilniku in na tem ognju pripravili žegen. Ker je štedilnikov na trdo gorivo vedno manj in ker večina velikonočne jedi naredi že kak dan prej, zadnja leta s kresno gobo podimijo hiše, s čimer v svoje domove prenesejo blagoslov.” Kresnih gob sicer pred cerkev niso prinesli le člani društva Krdebač, temveč tudi ostali občani. Izbrali in nagradili so celo največjo, najmanjšo in najlepšo kresno gobo. Dve največji sta v širino merili 39 centimetrov, najmanjša 3 centimetre.

FOTO: Terezija Živko

FOTO: Terezija Živko/Največji kresni gobi

FOTO: Terezija Živko/Najlepša kresna goba

FOTO: Terezija Živko/Najmanjša kresna goba

Velikonočni ogenj je letos blagoslovil župnijski upravitelj Marjan Rola, sicer dekan in župnik v sosednjem Benediktu.

FOTO: Terezija Živko/ Dimljenje hiše