Sveže prepleskane površine v bližini Studenške brvi so kmalu postale platno, vprašanje, če gre za umetniško izražanje ali kazniva dejanja, pa deli mnenja.

Grafiti – nevidni in samoumevni

Grafiti na ulicah so za prebivalce že skoraj nevidni, saj jih dojemamo kot samoumevne. Našo pozornost vzbudijo le, ko njihova živahna barva jasno izstopa na sveže pobarvanem zidu ali novozgrajenem objektu. Tako so neznanci na novo ovekovečili tudi belo stavbo ob Studenški brvi. Mimoidočega veliki napisi živih barv sedaj opozorijo na to, da je grafitov ob Dravi pa tudi v mestnem jedru nešteto.

Risanje po zidovih kot umetnost

Nekateri grafiti tudi v našem mestu izstopajo, saj so artistično dodelani, kot naprimer poslikave, ki krasijo podhod ob mariborski tržnici, ali tistega ob trgovskem središču City Center. Običajno je izdelava takih grafitov izvedena celo z dovoljenjem, pod grafit pa se podpišejo uveljavljeni grafitarji in ulični umetniki. Eden slavnejših svetovnih grafitarjev je Banksy, čigar resnična identiteta je sicer neznana, pa vendar s svojimi mnogokrat provokativnimi motivi ves čas zbuja pozornost. Med Slovenci je bolj znan Teo Teoson Ivančič, ki je svoje navdušenje nad grafitiranjem spremenil v posel – njegovih slik s sprejem so si zaželele mnoge firme, grafite pa je izdelal tudi za Mestno občino Maribor in NK Maribor.

Kje je meja?

Kdaj pa poslikave in napise, ki jih najdemo na zidovih ulic, izgubijo status umetnine in postanejo nekaj drugega, morda celo vandalizem? Zakon o javnem redu in miru problem grafitiranja opredeljuje v 13. členu: » Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 208,64 evraTako je torej vsak grafit, izdelan brez izrecnega dovoljenja, ki se znajde na mestnih zidovih, kaznivo dejanje.

Stroški odstranjevanja grafitov v večji občini se gibljejo med 20 in 40 tisoč evrov.

Vzbujanje nestrpnosti

Posebno sporni so grafiti, ki s svojo sporočilnostjo med mimoidoče širijo stereotipe, diskriminirajo ali kako drugače kažejo nestrpnost. Tak grafit po prej omenjenem zakonu čaka še višja globa. V 20. členu je zapisano: »Če so dejanja iz 6., 7., 12., 13. in 15. člena tega zakona storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo najmanj 834,58 evra

Kaj storiti?

Borba proti grafitom je tudi z denarnimi sankcijami obsojena na poraz, saj ti že vso zgodovino v različnih oblikah predstavljajo način izražanja. S pomočjo opazovanja grafitov lahko razberemo, kaj je prebivalcem nekega mesta, sploh pa tem, ki si drznejo kršiti zakon, pomembno in kaj jih teži, grafiti pa so tudi pomemben element nekonvencionalne politične participacije. Ena izmed možnosti za preprečevanje grafitiranja na zidovih starih zgradb je ukrep ljubljanske občine, ki je izdelavo grafitov dovolila na 13 lokacijah. S tem dejanjem so poskusili površine pomembnih in starejših objektov ohraniti neomadeževane ter razbremeniti javne komunalne službe, ki so morale grafite odstranjevati s peskom, paro ter posebnimi geli in na poškodovanih objektih popravljati škodo. Taki posegi v večji občini letno pomenijo med 20 in 40 tisoč evrov stroškov.

Zakon o javnem redu in miru v 13. členu pravi: »Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 208,64 evra.«

Med grafitarji

Kljub visokim globam, opozorilom in vztrajnem odstranjevanju grafitov s strani komunalnih delavcev, pa se nekateri za tveganje še vseeno odločijo in na bližnjem zidu pustijo svoj pečat. Med grafitarji se tako v nekaterih mestih oblikujejo posebne subkulture oz. skupine, ki imajo celo svoj grafitarski besednjak. Skupina grafitarjev, ki na zidove slika skupaj, se imenuje »kru« (ang. crew), pri čemer so lahko naloge med člani hierarhično razdeljene. Posebej dodelanim grafitom, za izdelavo katerih je potrebnih več ur, grafitarji pravijo »piece«, takim, ki jih izdelajo hitro in mimogrede pa »throw up«. Med uličnimi grafiti se največkrat pojavi »tag«, ki je zgolj preprost napis, običajno ime ali vzdevek ustvarjalca. Grafite, ki so legalno naročeni, plačani in izdelani, grafitarji imenujejo »mural«.