Namen BookCrossinga je spustiti knjige v svet. V Mariboru je bila pobudnica za zagon projekta knjigoljubna predsednica Ninna Kozorog, na Ptuju pa v okviru organizacije Little Free Library knjižna potovanja uspešno vodi bibiliotekarka Tjaša Mrgole Jakič.

Mala brezplačna knjižnica

V lanskem letu se je na območju Ptuja začel projekt Male brezplačne knjižnice, ki deluje v sklopu svetovnega gibanja Little Free Library. Idejna vodja, Tjaša Mrgole Jukič, sicer bibliotekarka iz knjižnice Ivana Potrča na Ptuju in članica kluba Soroptimist, pravi, da je cilj projekta predvsem spodbujanje ljubezni do branja: »Širiti želimo pisno kulturo in zagotoviti dostop do knjig 24 ur vsak dan. Pospeševati želimo socialno mreženje ljudi, spodbujati socialni čut otrok – otrok podari knjigo, da bi jo lahko brali še drugi, in prijaznost do soljudi. Veliko prednost vidimo tudi v pomoči pri izobraževanju.« Preko organizacije Little Free Library so se pridružili velikemu svetovnemu gibanju, saj imajo takšne knjižne hiške že v več kot sedemdesetih državah in jih je v svetu že preko 80 tisoč. V Sloveniji je, za zdaj, takšnih hišk 18.

Projekt Male brezplačne knjižnice še raste

Hiške je, po načrtih, ki jih so ga izdelale nadebudne članice društva Soroptimist, naredil mizarski mojster Branko Polajžer. Hišk pa je vse več – izdelana je že knjižnica, ki bo stala pred srednjo ekonomsko šolo na Ptuju, drugo končujejo v občini Cirkulane. Ponosni so tudi na sodelovanje z občinami, saj je že vseh 6 županov, ki jih pokriva knjižnica Ivana Potrča Ptuj, že pristopilo k projektu in pozdravljajo skrb za ljudi z dobrodelnostjo, ki neguje branje in znanje v domačem okolju.

Promocija slovenskih ilustratorjev

Članice kluba Soroptimist so projekt izvedle v sodelovanju z občinama Ptuj in Majšperk, ter s knjižnico Ivana Potrča, ki je darovala izločene knjige. V letu 2018 je bilo postavljenih devet knjižnic – 5 v ptujski občini in 4 v občini Majšperk. Posebnost hišk v slovenski verziji projekta je njihov videz, saj hrbtno stran vsake izmed mini knjižnic krasi podoba slovenskih ilustratorjev. Mrgole-Jukičeva pravi, da ta poteza bralce še bolj privablja k obisku: »Želele smo, da bi junaki, na primer Pika Nogavička Marlenke Stupice, Maček Muri Jelke Reichman, Sovica Oka Gorazda Vahna in drugi vabili bralce, hkrati pa spominjali na naše kultne knjige. Hkrati smo na ta način ilustratorje predstavili tudi na svetovnem spletu.«

Knjigam je mogoče slediti po vsem svetu

Knjige pri projektu BookCrossing so ustrezno oštevilčene in lahko sledimo njihovi poti. Ideja je, da bi knjige potovale po svetu in s tem še bolj širile poglede in znanja. Posameznik knjigo označi in jo pusti na javnem mestu ali v zato posebej pripravljenih in registriranih BookCrossing točkah. S primerno označbo poskrbi, da lahko knjigi po svetu sledi kdorkoli. Skupaj s to oznako, lahko naslednjemu bralcu tudi pusti kakšno lepo misel in sporočilce. Projekt je predsednica društva Humanitarček, Ninna Kozorog, oživela s pomočjo Andreja Vrtiča, lastnika podjetja Mojster Vran, ki je omogočilo prvo izdelavo hišic v katerih so postavljena besedila.

Kozorogova pravi, da lahko v svet pošljete katerokoli knjigo: »Tisto, ki ste jo prebrali enkrat in nikoli več odprli ali tisto, ki ste jo prebrali že stokrat, zdaj si pa želite, da bi jo prebral še kdo.« Prve knjige je darovalo društvo Free Riders Maribor, ki so podporniki projekta že od leta 2014. Na pobudo predsednika Matjaža Cvilaka imajo člani omenjenega društva svojo hišico tudi v baru Route 66.

Kje »izpustiti« knjigo?

Priključitev k projektu je zelo enostavna, izbrati je potrebno knjigo in vanjo napisati lepo misel. Sledenje knjigi je mogoče, če jo registrirate na spletni strani BookCrossinga, kjer tudi označite, kje ste jo odložili. Knjigo lahko izpustite kjerkoli – priporočeno pa je, da je izbrano mesto tam, kjer se giblje veliko ljudi, na primer v kavarnah, na avtobusnih ali železniških postajah, v čakalnicah in podobno.

Lahko pa jo odložite na točno določeni BookCrossing točki, ki služi kot mesto, kjer se brezplačno izmenjujejo knjige. Pri Humanitarčku so izdelali posebne hišice, ki služijo kot začasna pribežališča za knjige – v kolikor bi želeli takšno hišico postaviti v svoji bližini, lahko pišete podjetju Mojster Vran in se skušate dogovoriti za izdelavo.

V Mariboru knjige čakajo na številnih lokacijah

Humanitarček ima točke za izmenjavo v Mariboru rezervirane na naslednjih mastih: Time to shop UKC Maribor, na poličkah v avli kirurške stolpnice UKC Maribor, v Zdravstvenem zavodu FLIS, v kavarni NANA, v Ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Karitas, na Strossmayerjrevi 15, v Zavetišču za brezdomce na Ljubljanski cesti, v Hiši Zahir, v študentskem naselju pri UŠC – v telefonski govorilnici, na klopi pred Univerzitetno knjižnico, na avtobusni postaji v Kamnici (pred župniščem), v avli RTV Maribor, v bistroju Arty, v baru Route66, v telefonski govorilnici na Slomškovem trgu, pri pivnici Alf in pri Stari lokomotivi na železniški postaji.

Posebej ponosni so na hišico na Ljubljanski cesti, za katero skrbijo brezdomci. Na območju Štajerske so hiške v sklopu projekta BookCrossing postavljene še na Ptuju, v zdravstvenem domu in v Centru interesnih dejavnosti, pa tudi v Markovcih v ambulanti Lep nasmeh in v Ormožu na gimnaziji.