V omenjenem krajinskem parku bodo v okviru projekta, katerega vodilni partner je RRA Podravje – Maribor, poskrbeli za ohranitev tradicionalnih travnikov in gozdov z veliko biotsko pestrostjo.

Projekt zaDravo nadaljuje ter nadgrajuje aktivnosti in dobre prakse že izvedenih projektov s področja naravovarstva iz preteklosti. Vodilni partner projekta je RRA Podravje – Maribor, ki skupaj s projektnimi partnerji (Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcijo Republike Slovenije za vode, Znanstveno raziskovalnim središčem Bistra Ptuj, Občino Starše, Občino Duplek in Občino Središče ob Dravi) izvaja projekt z namenom izboljšanja stanja dravskega rečnega in obrečnega ekosistema in dviga kakovosti življenja v Dravskem obrečnem prostoru, tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za človeka. Projekt v vrednosti 6,2 milijona evrov sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Divje orhideje/Simon Veberič

Aktivnosti potekajo že leto in pol in so po besedah Borisa Keuca, vodje projekta, zelo zahtevne, saj se pri večini aktivnostih partnerji srečujejo z različnimi interesi deležnikov v prostoru. “Tudi situacija s covid-19 nam ni naklonjena.”

Aktivnosti izboljšanja stanja dravskega in obrečnega ekosistem segajo od Maribora do Središča ob Dravi

Aktivnosti projekta segajo od Maribora do Občine Središče ob Dravi. Da je prav na tem območju reka Drava z obrečnim prostorom prava zakladnica biotske raznovrstnosti in zato eno izmed naravovarstveno najpomembnejših območij v Sloveniji, je poudaril Simon Veberič, koordinator projekta na Zavodu za varstvo narave. Območje reke Drave je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Drava in območja ob Dravi imajo različne naravovarstvene statuse, kot so npr. varstvena območja Natura 2000, zavarovana območja in naravne vrednote. “Pomembno je, da v Podravju vidimo zavarovana območja tudi kot razvojno priložnost in jih na različne načine približamo ciljnim skupinam.”  Glede na to je v projektu med drugim načrtovana tudi interpretacija – vzpostavitev učne poti v Šturmovcih s ciljem ozaveščanja obiskovalcev o ohranjanju travišč. Vzpostavljen bo tudi info center na Ptuju, medtem ko za info center v Občini Videm partnerji še čakajo na potrditev spremembe vloge na Ministrstvu za okolje in prostor, ki so podlaga za izvedbo aktivnosti. Branko Marinič, župan Občine Videm, upa na pozitiven odziv, saj imajo v občini dolgoročne načrte na področju varovanja okolja in narave.

Polnaravna travišča/Monika Podgorelec

Na območju Šturmovcev ponovno vzpostavljajo habitatni tip polnaravnih suhih travišč in grmiščne faze na karbonatnih tleh

Lokacija ukrepa – košnja slabo vzdrževanih in zaraščenih travnikov, ki ga izvaja ZRS Bistra Ptuj, se nahaja na območju Krajinskega parka Šturmovci. Območje obsega 215 hektarjev in je življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge na rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst.

Od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS smo dobili v najem šest hektarjev zemljišč, na katerih vzpostavljamo tradicionalno rabo. Gre za travnike, ki se kosijo le dvakrat letno, prav tako smo morali zaraščene površine ponovno vzpostaviti v travniške.

“Poplavni gozdovi s travniki v krajinskem parku zaradi napačne rabe izginjajo. Predvsem zaradi njiv, torej oblike kmetovanja, ki v tem parku nikoli ni bila predvidena. Kmetje krčijo gozd, travnike spreminjajo v njive, v nekaterih predelih pa se območje zarašča. Od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS smo dobili v najem šest hektarjev zemljišč, na katerih vzpostavljamo tradicionalno rabo. Gre za travnike, ki se kosijo le dvakrat letno, prav tako smo morali zaraščene površine ponovno vzpostaviti v travniške,” nam je še pojasnil Boris Keuc. Dodaja, da bodo v okviru projekta v Šturmovcih uredili tudi učno pot in z vsemi potrebnimi informacijami opremili njihov informativni center v prostorih stare pošte.

»V okviru projekta zaDravo na območju Šturmovcev ponovno vzpostavljamo habitatni tip polnaravnih suhih travišč in grmiščne faze na karbonatnih tleh, saj so se v zadnjih sto letih površine travišč močno zmanjšale«, pa je dejal dr. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj. Zmanjšanje travišč je predvsem posledica intenzifikacije kmetijske rabe na eni strani in opuščanja ekstenzivnih oblik kmetovanja ter zaraščanja kmetijskih površin na drugi. Konkretno bodo na projektnem območju na šestih hektarjih izboljšali stanje travišnih habitatov z ekstenzivno košnjo.

Konkretno bodo na projektnem območju na šestih hektarjih izboljšali stanje travišnih habitatov z ekstenzivno košnjo.

Takšno izvedbo ukrepa pozdravlja tudi Milan Gabrovec, župan Občine Markovci, saj vidi velik pomen ohranjanja tradicionalne košnje na zaraščenih in slabo vzdrževanih traviščih. Le-to ohranjajo tudi v Konjeniškem društvu Nova vas pri Markovcih, ki je prikaz ročne košnje na travi tudi izvedlo.