V sredo, 4. marca, so v Sodnem stolpu bili razglašeni prejemniki Glazerjevih nagrad, priznanj Mestne občine Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. Poimenovane so po slovenskem pesniku Janku Glazerju, v Mariboru pa te nagrade podeljujejo že od leta 1987.
Glazerjevo listino prejme Jure Ivanušič, Glazerjevo priznanje pa Katarina Klančnik Kocutar
V letošnjem letu so člani strokovne komisije v obravnavo predlagali pet kandidatov za nagrado, dva kandidata za priznanje in devet kandidatov za listino. "Glasovanje je v letošnjem letu bilo precej dolgo, glasovalo je osem članov in je zato proces bil nekoliko daljši. Seveda so bili kandidati precej izenačeni, tako da smo imeli malo več dela kot lani," je za začetek povedal Rene Maurin, predsednik Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad.
Glazerjevo listino za album Brezmejna ter za druge odlične dosežke v letih 2024 in 2025 prejme gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist, prevajalec in avtor glasbeno gledaliških projektov Jure Ivanušič. "V letih 2024 in 2025 je Jure Ivanušič ustvaril izjemno celovit in umetniško zrel opus, ki po obsegu, kakovosti in vplivu predstavlja enega najvidnejših prispevkov k slovenski glasbeni in glasbeno-gledališki umetnosti tega obdobja," je izbor pojasnil Aleš Maver, član Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad.
Med njegovimi osrednjimi dosežki v tem času je album Brezmejna, avtorsko šansonjersko delo za simfonični orkester, bend in solista, ki je izšel septembra 2025 pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija ter v sodelovanju s simfoniki RTV Slovenija in bandom Noordung.
Po oceni strokovne komisije za glasbeno umetnost Ivanušičevo umetniško delovanje v letih 2024 in 2025 izstopa po izjemni ustvarjalni intenzivnosti, umetniški celovitosti in močni prisotnosti v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. "Njegovo delo povezuje glasbo, gledališče, literaturo in interpretacijo ter pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenske glasbene umetnosti doma in v mednarodnem prostoru," je dodal Maver.
[[image_1_article_86102]]
Glazerjevo priznanje, ki se podeljuje vsaka tri leta, prejme ena osrednjih osebnosti slovenskega lutkovnega gledališča in kulturnega prostora mesta Maribor, Katarina Klančnik Kocutar, diplomirana dramaturginja, ki se je leta 1999 pridružila Lutkovnemu gledališču Maribor in odločilno zaznamovala razvoj te institucije ter širšega lutkovnega okolja. "Kot direktorica Lutkovnega gledališča Maribor je v več mandatih, v letih 1999-2004 ter 2016-2025, vodila zavod v zahtevnih razmerah, zaznamovanih s finančno in kadrovsko podhranjenostjo, pandemijo ter številnimi sistemskimi izzivi na področju kulture," je izbor obrazložila Zora A. Jurič, namestnica predsednika Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad.
Posebej pomemben je njen prispevek razvoju infrastrukture in kulturne dediščine. Pod njenim okriljem je bil zasnovan in leta 2022 odprt Lutkovni muzej Maribor, ki 50-letno tradicijo Lutkovnega gledališča Maribor umešča v širši zgodovinski, estetski in družbeni kontekst ter jo odpira najširši javnosti.
Njeno delovanje pa presega okvir posamezne institucije, z vzpostavitvijo in razvojem kulturne četrti Minoriti je namreč pomembno prispevala k oblikovanju živahnega, odprtega in vključujočega kulturnega prostora. "Učinki njenega delovanja, po oceni Strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti, trajno presegajo posamezne projekte ter odločilno zaznamujejo ne samo področje lutkarstva, temveč celostno podobo Maribora in slovenski kulturni prostor," je še povedala Juričeva.
Glazerjevo listino za odlične dosežke v zadnjih dveh letih prejme Tomo Podstenšek
Najmlajši med tokratnimi nagrajenci, Tomo Podstenšek, je dobitnik Glazerjeve listine, ki se podeljuje za odlične dosežke v zadnjih dveh letih. Pisatelj, prevajalec in urednik nagrado prejme za dve knjigi, torej za roman Malo drugače in za zbirko kratkih zgodb Sprehod z neznanko. Roman Malo drugače je izšel leta 2023 pri literarno-umetniškem društvu Literatura, gre pa za večplastno ter intrigantno delo, ki ponuja mrežo različnih pripovednih svetov in prepričljivo izrisanih junakov in antijunakov.
[[image_2_article_86102]]
V zbirki kratkih zgodb Sprehod z neznanko, ki je izšla pri založbi Litera leta 2024, je nanizanih 27 kratkih zgodb, polnih nepričakovanih obratov in pomenljivih koncev. "Po oceni strokovne komisije za književnost se Tomo Podstenšek ponaša z idejno sklenjenim in plodovitim opusom, pronicljivo usmerjenim na majhna in vsakdanja, čeprav pogosto prelomna, posameznikova doživetja in dejanja. Ustvarjalnost Toma Podstenška, še posebno v zadnjem obdobju, preveva kontinuiteta, zasidrana v discipliniranem pristopu, ter pedantni, jasni in prečiščeni pisavi," je izbiro nagrajenca utemeljil Dejan Pušenjak, član Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad.
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo dr. Maji Godina Golija
Glazerjevo nagrado za poglobljeno delo na področju urbane etnologije in za prispevek k poznavanju in razumevanju kulturne dediščine Maribora prejme redna profesorica in znanstvena svetnica dr. Maja Godina Golija, ki je z raziskavami Maribora na širokem polju, od znanstvenih do aplikativnih raziskav, zbudila zanimanje najširšega kroga bralcev in raziskovalcev za spoznavanje različnih vidikov vsakdanjega življenja naših prednikov.
Njene objave so spodbudile tudi vrsto nadaljnjih raziskav, ki so pripeljale do tega, da Maribor danes velja za etnološko najbolj raziskano slovensko urbano okolje.
V njeni osebni biografiji je čez 500 enot, od tega mnogo v pomembnih tujih znanstvenih revijah in zbornikih. Njen prvenec na temo urbane etnologije je izšel leta 1986 pod naslovom Maribor 1919-1941: Oris družbenega življenja. Z njim je urbano etnologijo postavila enakovredno ob bok prej bolj znanih klasičnih etnologij, zazrtih predvsem v ruralno skupnost, šege, verovanja in podobne fenomene.
Kot raziskovalka in znanstvenica je aktivno sodelovala v številnih temeljnih raziskovalnih projektih v Sloveniji in v mednarodnem prostoru, bila je pobudnica in koordinatorica znanstvenih simpozijev, je članica mednarodnih odborov in projektov ter uredniških odborov znanstvenih revij, predavateljica in mentorica ter prejemnica Murkove nagrade, najvišje državne nagrade za življenjsko delo na področju etnologije. "Njeni prispevki k poznavanju in razumevanju kulturne dediščine Maribora so trajnega pomena, zato je strokovna komisija za področje kulturne dediščine soglasno podprla predlog o podelitvi Glazerjeve nagrade za življenjsko delo dr. Maji Godina Golija," je izbiro nagrajenke argumentiral Maurin.
