Na severnem portalu novozgrajenega predora so danes uradno predali namenu posodobljeno železniško progo med Mariborom in Šentiljem, ki prinaša pomembne izboljšave in bistveno povečuje varnost in kakovost železniške infrastrukture na tem območju. »Stara proga, na kateri je promet stekel že daljnega leta 1846 kljub rednemu vzdrževanju in občasnim posodobitvam preprosto ni več zmogla slediti zahtevam sodobnega prometa,« je poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ob enem pa zagotovila, da nova proga sedaj ustreza vsem evropskim standardom.

[[image_3_article_66133]]

»Dobivamo železnico, kot mora biti. Takšno, kot jo narekujejo zahteve tako imenovanega zelenega prehoda, s katerim želimo čim več tovora spraviti s cest na tire ter čim več ljudi privabiti k uporabi javnega potniškega prometa,« je še dodala Bratušek.

Celoten projekt, vreden 314 milijonov evrov, je bil podprt z evropskimi sredstvi v višini skoraj 129 milijonov evrov. Prav tako je sofinanciran iz Sklada za podnebne spremembe v višini 13 milijonov evrov. Glede na višino kohezijskih sredstev, gre za največji projekt evropske kohezijske politike v Sloveniji v finančni perspektivi 2014-2020.

[[image_1_article_66133]]

V sklopu projekta je bil med drugim nadgrajen obstoječi tir v dolžini več kot 18 kilometrov, od tega je bilo 11 kilometrov popolnoma nadgrajenih v samo 50 dneh. Na novo zgrajeni so bili skoraj 4 kilometri proge, ki vključujejo nov 1530 metrov dolg predor in nov 896 metrov dolg viadukt, ki je tako najdaljši železniški viadukt v Sloveniji in prvi viadukt v državi, ki je bil zgrajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč.

Približno polovica investicije financirana iz evropskih sredstev

Vlaganja v železniško infrastrukturo so ena ključnih gradnikov zelenega prehoda, saj je železnica ena od najčistejših načinov prevoza, te investicije pa so po besedah vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneje Jug Jerše še posebej pomembne prav v tranzitnih državah, kot je Slovenija. »Na Evropski komisiji smo izjemno ponosni, da je bilo za posodobitev proge Maribor-Šentilj na voljo kar 128,6 milijonov evropskih sredstev oziroma, kot rečeno, približno polovica investicije. S tem smo skupaj naredili še en korak k boljšemu izkoriščanju našega železniškega omrežja.«

[[image_4_article_66133]]

Navedla je še, da smo za vse infrastrukturne projekte iz proračuna Evropske unije v 20. letih uspešno počrpali več kot 2 milijardi evrov, več kot milijarda pa jih je še na voljo iz načrta za okrevanje in odpornost ter iz kohezijskih skladov. »Tudi ta sredstva je treba črtati predvsem pri načrtu za okrevanje in odpornost se kar mudi, saj morajo biti sredstva počrpana do avgusta leta 2026,« je dejala Jerneja Jug Jerše.

Da Slovenija odlično črpa evropska sredstva, je izpostavil tudi predsednik vlade Robert Golob. »Podatek, da je Slovenija v preteklem kohezijskem obdobju uspela počrpati več kot 100 procentov sredstev, jasno pokaže, kako resno smo vzeli Evropo in kako koristna je Evropa, tudi za naše gospodarstvo«.

[[image_2_article_66133]]

Premier Golob je dejal še, da je železnica od nekdaj simbol napredka in da vlada namenja vlaganjem v železniško infrastrukturo posebno pozornost. »Sredstva, ki bodo potrebna za to, so milijardna. Govorimo o vlaganjih, za katera bo morala prispevati celotna generacija. A to je edina pot naprej, če želimo izkoristiti naš geografski položaj. Logistika je eno od gospodarskih področij, kjer ima Slovenija največje naravne prednosti,« je dejal in spomnil, da so nadgradnjo železniške proge Maribor-Šentilj projektirali slovenski strokovnjaki, gradbena dela pa izvedla slovenska podjetja. »To je dokaz ne samo, da znamo, ampak da tudi zmoremo,« je še zatrdil.