Ivan Brodnjak je strokovnjak za poljedelstvo in vodja izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. V preteklem letu mu je uspel neverjeten uspeh. 17. decembra, na svoj rojstni dan, je dobil iz Uprave RS za varno hrano in varstvo rastlin potrdilo, da je v register sort vpisana nova sorta ajde z imenom Hajdoše.

Ajda je čudovita rastlina, ki v zadnjih letih ponovno pridobiva na pomenu. Izdelki iz ajde ( žganci, kruh, kaša krvavice) pa veljajo za kulinarične specialitete. V Sloveniji se prideluje 549 hektarjev spomladanske in 3.631 hektarjev ajde kot naknadni posevek. Ajda ima izredno kratko rastno dobo in jo lahko sejemo kot drugo kulturo na njivi. Praviloma v strnišča žit, ranega krompirja ali oljne ogrščice in dozori do 10 do 25. oktobra. Ima odlične lastnosti, da porabi ostanke hranil, ki ostanejo v tleh od osnovne kulture, ki bi se sicer izprali v podtalnico. Ustvari veliko zelene mase slame, ki je gnojilo za naslednjo kulturo, proizvaja med, ki je odlična hrana za ljudi, čebele in druge opraševalce. Seveda pa čudovita dišeča in cvetoča polja pomenijo tudi biotsko raznovrstnost in hrano za prostoživeče živali. Najpomembneje pa je, da pridelamo drugi pridelek zrnja, ki je na trgu zelo iskan. Brodnjak, ki ima doma posejanih 12 hektarjev ajde, izpostavlja še nekaj pozitivnih lastnosti rastline: “Gre za brezglutensko rastlino, katere seme je zlo iskano. Povečuje rodovitnost prsti, preprečuje zapleveljenost in ima sposobnost črpanja hranil v sušnem obdobju.”

Družina Brodnjak v posevku oljne ogrščice. Po spravilu le-te pa isto leto sledi v kolobarju ajda kot strniščni posevek.

Ker so bili pridelki obstoječih sort ajde prenizki, se je lotil žlahtnjenja sorte

Naš sogovornik nadaljuje, da ga ob vseh teh pozitivnih plateh ajde motilo, da so bili njeni pridelki prenizki in da so zelo nihali. “Z opazovanjem posameznih rastlin na posevkih sem ugotovil, da so rastline izredno heterogene. Začel sem pregledovat posevke v okolici in zbirat atipične rastline. Rastline sem označil pod zaporedno številko, zapisal njihove lastnosti in jih naslednje leto ločeno ročno posejal. Prvo leto sem imel posejanih kar 56 vzorcev. V posevku se je pojavilo nekaj res zanimivih in atraktivnih rastlin. Ostalo je samo selekcija, izolacija, odbira. Pri ajdi je to še posebej zahtevno ker je povsem tujeprašna rastlina, kar pomeni, da če posejemo skupaj seme samo od ene rastline te rastline postanejo sterilne in ne obrodijo.”

V letu 2020 je Brodnjak pridelal 26 kilogramov semena nove sorte, ki ga je lani spomladi posejal in 20. julija požel. Potem je na isto površino seme posejal znova. Skupni lanski pridelek je znašal neverjetnih 6 ton ajde.

Imeni vasi Hajdina in Hajdoše, od koder izvira sorta, po nekaterih virih izhajata iz dveh staroslovanskih izrazov za ajdo, ki se na tem delu Dravskega polja zaradi lahkih prodnatih tal, ki tej rastlini zelo ugaja, prideluje že stoletja.

In zakaj je Brodnjak novo sorto ajde poimenoval Hajdoše? “Hajdoše je vas v občini Hajdina, v kateri sem doma. Gre za tradicionalno območje pridelave ajde. Imeni vasi Hajdina in Hajdoše, od koder izvira sorta, po nekaterih virih izhajata iz dveh staroslovanskih izrazov za ajdo, ki se na tem delu Dravskega polja zaradi lahkih prodnatih tal, ki tej rastlini zelo ugaja, prideluje že stoletja. Ajdovi žganci, ajdovi štruklji in druge tradicionalne jedi so v teh krajih še pred desetletji veljali kot osnovna hrana. Nekateri kmetje še vedno sejejo tradicionalne sorte, ki so se verjetno skrižale tudi s kupljenimi z drugih območij, Darja, Čebelica, Bamby.”

Nova sorta je bistveno rodnejša od vseh obstoječih

Sorta Hajdoše je povsem atipična in se močno razlikuje od obstoječih sort. Predvsem se razlikuje po debelini zrna, razvejanosti in zaključenosti cvetov- storžkov. “Registracija nove sorte je največji uspeh v moji kmetijski karieri. Prvi rezultati kažejo, da je nova sorta bistveno rodnejša od vseh obstoječih tujih in domačih sort, ki jih je mogoče dobiti pri nas. Kot kažejo rezultati, ima tudi številne druge prednosti pred obstoječimi sortami. Zelo je odporna na poleganje ima izredno debela zrna, zelo je razvejana in medovita. Za sabo pa pusti ogromno slame, ki je gnojilo za naslednjo kulturo,” je še povedal Brodnjak.

Zelo je odporna na poleganje ima izredno debela zrna, zelo je razvejana in medovita.

Seme nove sorte ajde je na voljo pri našem sogovorniku, ki je njene vzorce že posredoval rastlinski genski banki na Kmetijski inštitut Slovenije. “Z božjo pomočjo, z nekaj sreče in vztrajnostjo mi je v nekaj letih uspelo v konkurenci s kmetijskimi inštituti v Sloveniji in po Evropi, na katerih delajo strokovnjaki z akademskimi nazivi, požlahtniti sorto, ki bo po moje pomenila revolucijo pri proizvodnji te čudovite rastline.”