Kot je uvodoma izpostavil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, mag. Andrej Rajh, je vlak težek in ima dolgo zavorno pot, zato se ne more takoj ustaviti. "Večina nesreč se zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti - obvoza zapornic, vožnje mimo rdeče luči ali prečkanja tirov na neoznačenih mestih," je pokomentiral in dodal, da je še posebej zaskrbljujoče prečkanje tirov izven označenih prehodov.

"Ljudje si pogosto želijo skrajšati pot ali menijo, da vlak še ni tako blizu. Toda prečkanje čez železniško progo izven označenega prehoda ni bližnica, je območje visokega tveganja."

Prvo tablo so postavili v Mariboru

[[image_1_article_86309]]

Prvo opozorilno tablo so postavili v Mariboru, kjer so začeli okrepljeno kampanjo, namenjeno predvsem zaščiti najbolj ranljivih, vključno z otroki in mladostniki. K sodelovanju je aktivno pristopila tudi lokalna skupnost.

Podžupan Mestne občine Maribor, Srečko Vilar, je izpostavil, da je varnost v prometu ena temeljnih vrednot skupnosti. "Železniški promet je zaradi svoje narave in hitrosti vlakov področje, kjer lahko že trenutek nepazljivosti povzroči usodne posledice. Opozorilna tabla je pomemben korak k večji vidnosti teh tveganj. Verjamemo, da bomo s sodelovanjem države in lokalnih skupnosti ustvarjali varnejši promet za vse," je dejal.

[[image_2_article_86309]]

Namen postavljenih tabel je predvsem opozarjanje in zaščita najbolj ranljivih. "Sodobni prehodi so opremljeni z zapornicami, svetlobnimi in zvočnimi signali ter ustrezno prometno signalizacijo, a tudi najboljša tehnologija ne more nadomestiti odgovornega ravnanja posameznika," je pojasnil Rajh.

Zakon o varnosti v železniškem prometu začne veljati 14. marca

Direktorica Javne agencije za železniški promet RS Nina Mauhler je v nadaljevanju razložila, da je agencija z novelo Zakona o varnosti v železniškem prometu dobila novo nalogo in sicer ozaveščanje o varnosti v železniškem prometu tudi za širšo javnost. Zakon začne veljati 14. marca. "Mi smo že začeli s pripravami na to nalogo. Ne jemljemo je zgolj kot neko dodatno delo, to jemljemo kot odgovornost in pa hrati tudi kot priznanje, da je vključena stroka," je pokomentirala.

[[image_3_article_86309]]

Poleg tabel agencija razmišlja tudi o nenehnem ozaveščanju mladih in fizični zaščiti infrastrukture, kjer bo to mogoče. Za izvajanje teh nalog si bodo prizadevali pridobiti okoli 200.000 evrov letno, kar bi bil po besedah direktorice "dober začetek za izpolnjevanje njihovega poslanstva".

V Sloveniji je 687 železniških prehodov

Predstavnica SŽ-Infrastruktura d. o. o., Petra Privšek je prav tako spomnila, da si vsi deležniki prizadevajo za čim večjo varnost v železniškem prometu. "Vsi vemo, da ima vlak daljšo zavorno pot, kot vozila v cestnem prometu. Zato je vsako prevzemanje odgovornosti za ravnanje sebe in vseh drugih udeležencev v železniškem prometu zelo pomembno," je poudarila.

Na vprašanje, koliko takšnih tabel nameravajo postaviti po Sloveniji pa so sogovorniki pojasnili, da gre za dolgotrajen proces. V Sloveniji je sicer 687 železniških prehodov, ki so vsi ustrezno označeni (polovica z zapornicami, polovica z Andrejevim križem). Težavo pa predstavljajo t. i. črni prehodi, ki so nepredvidljivi. "Točno število črnih prehodov ni znano, saj se pogosto zgodi, da ko enega fizično onemogočimo, se kmalu pojavi novi," je opozoril Rajh.

[[image_4_article_86309]]