V spremstvu vodje projekta nadgradnje železniške proge Pesnica–Šentilj smo obiskali gradbišče te železniške postaje in izvedeli veliko zanimivih podrobnosti.

Železniška proga Maribor–Šentilj v dolžini skoraj 16 kilometrov je bila zgrajena leta 1846 v okviru gradnje Južne železnice in je del glavne železniške proge Zidani Most–Šentilj–državna meja. Največja hitrost potniških vlakov na tej progi je le 80 kilometrov na uro, a zdaj se bo to in še marsikaj spremenilo.

Ves čas po enotnih evropskih standardih

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je namreč avgusta lani pričela z nadgradnjo železniškega odseka Pesnica–Šentilj–državna meja vključno z železniškima postajama Pesnica in Šentilj, gradbena dela pa se zdaj že prevešajo v zaključno fazo. Ekipa osrednjega mariborskega spletnega medija Maribor24.si je v spremstvu Miljana Senčarja, vodje projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj pri DRSI, obiskala železniško postajo Šentilj in si ogledala novo nastajajočo pridobitev.

Gradnja v Šentilju, tako kot tudi drugod, poteka po enotnih evropskih standardih. »Naša obveza je, da bo železniška infrastruktura interoperabilna (poenotenje vseh standardov znotraj EU). Povečala se bo varnost v prometu, prilagojeni bodo dostopi za gibalno ovirane, urejena bodo parkirišča. Postaje bodo modernizirane,« je poudaril Senčar. Potniki v Šentilju bodo imeli boljše dostope, tudi za gibalno ovirane ljudi (dvigala, rampe, taktilne oznake), zgrajen je nov podhod pod železniško progo, višja bo tudi raven varnosti pri križanju železnice s cesto.

Potniki v Šentilju bodo imeli boljše dostope, tudi za gibalno ovirane ljudi (dvigala, rampe, taktilne oznake), urejena bo pasaža, večja bo varnost pri križanju železnice s cesto.

Kljub prometu zaenkrat še gradbišče

Šentiljska železniška postaja je, kljub temu, da železniški promet (potniški in tovorni) preko nje normalno poteka, zaenkrat še gradbišče. Rok izvedbe oziroma dokončanja gradbenih del je konec letošnjega avgusta. Senčar pravi, da so že ukinili občasne avtobusne prevoze, ki so bili potrebni zaradi zapore. »Te so sedaj zgolj občasne, a še to zaradi izvedbe v Mariboru ter izvedbe protihrupnih ograj,« je dejal Senčar. Za boljše bivanje ljudi ob železniški progi med Mariborom in Šentiljem je predvidenih 27 protihrupnih ograj v skupni dolžini 12,7 kilometrov, ki bodo visoke od 1,5 do 3,8 metra. Ena od teh je tudi v centru Šentilja, ob Maistrovi ulici, ki bo prav tako deležna rekonstrukcije. »Na tem območju bo aktivna protihrupna zaščita, tam, kjer pa bo kljub postavitvi ograj oz. kjer postavitev ograj iz tehničnega ali ekonomskega vidika ni smiselna, hrup zaradi železniškega prometa še vedno nad dovoljenimi vrednostmi, pa bomo izvedli menjavo oken (pasivna protihrupna zaščita). V okviru okoljevarstvenega dovoljenja so bili natančno določeni standardi za hrupnost, v času gradnje pa je predviden še monitoring hrupa in se bo, če bo potrebno, še dodatno ukrepalo,« pravi Senčar o težavah, na katere so naleteli na tem območju.

Razvoj v Mariboru načrtovan v smeri potniške postaje

Sicer pa projekt nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj ob nadgradnji obstoječega tira in železniške postaje Šentilj zajema še nadgradnjo železniških postaj Maribor Tezno, Maribor, Pesnica in postajališča Cirknica ter nadgradnjo vozne mreže in signalno-varnostnih naprav. »Obnova zajema še rekonstrukcijo obstoječega predora Šentilj, ureditev protihrupne zaščite, križanj cest z železnico, nadgradnjo nosilnosti proge na kategorijo D4 (nosilnost 22,5 ton na os) in gradnje nove trase za bodočo dvotirnost na odseku Počehova – Pesnica, novega predora Pekel v Košakih ter novega viadukta Pesnica,« je razložil Senčar.

Miljan Senčar: »Vrednost je ocenjena na 253,7 milijonov evrov, predvideno je tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini 101 milijonov evrov.«

V sklopu projekta bosta izvedeni tudi optimizaciji železniške postaje Maribor in železniške postaje Tezno. »Razvoj železniške postaje Maribor, kjer bodo trije peroni, je načrtovan v smeri potniške postaje, kjer bodo tovorni vlaki čez postajo izvajali le prevoz, ustavljali pa se bodo na postaji Maribor Tezno,« dodaja sogovornik in o vrednosti naložbe dodaja, da je vrednost ocenjena na 253,7 milijonov evrov, predvideno pa je tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini 101 milijonov evrov. »Ker gre za interoperatibilnost železniškega omrežja v Evropski uniji, lahko ugotovimo, da so kriteriji za nadgradnjo povsod poenoteni. Se pravi, bistvenih razlik v standardu prog ne bo več,« je poudaril Senčar.

Miljan Senčar: »Za boljše bivanje ljudi ob železniški progi med Mariborom in Šentiljem bo nameščenih 27 protihrupnih ograj v skupni dolžini 12,7 kilometrov. Visoke so od 1,5 do 3,8 metra.«

Izvedba obnove proge je razdeljena na več faz. »Prva faza, ki se končuje med Pesnico in Šentiljem ter državno mejo je bila izjemno zahtevna, saj so morala biti vsa ključna dela opravljena v 50 dneh popolne zapore proge, da je lahko stekel mednarodni promet. V tem času smo obnovili celotno traso. Uspelo nam je, dela so potekala v novembru in decembru (zaradi postopkov javnega naročanja se je iz poletja zavleklo v zimske mesece, op. p.), kar je oteževalo izvedbo.« je dejal Senčar in dodal, da jih inženirsko najzahtevnejši del še čaka. »To sta predor v dolžini 1500 metrov v Počehovi in 900-metrski viadukt Pesnica. Odsek je dolg okoli 3,5 kilometrov, sem pa sodi še 10 opornih zidov, podvoz, propust in protihrupni ukrepi,« je razložil sogovornik. Predvideno je, da bodo vsa dela pri izvedbi nove trase na odseku med Počehovo in Pesnico zaključena do konca leta 2022, dela na obstoječi železniški infrastrukturi pa postopoma do konca leta 2020. V letu 2021 naj bi bile zaključena tudi ureditev vseh križanj cest z železnico na odseku Pesnica – Šentilj ter izvedba protihrupnih ograj.

Miljan Senčar: »Melje bomo navezali na železniško postajo v Mariboru.«

Objekti že v tej fazi prilagojeni na dvotirnost

Pred pričetkom nadgradnje je prepustna zmogljivost proge znašala 67 vlakov na dan, po izvedbi vseh ukrepov pa se bo zmogljivost povečala na 84 vlakov na dan. »Nadgrajena proga bo zadoščala do leta 2039, ko bo potreben še dodatni tir. Bodo pa elementi inženirskih objektov (predora, viadukta, izvennivojska križanja cest in železnica) že v tej fazi prilagojeni na dvotirnost. DPN za dvotirnost je že sprejet,« je zaključil Senčar.

Tudi v Pesnici skladno z evropskimi predpisi

V zaključni fazi pa je tudi nadgradnja postaje Pesnica, kjer sta zgrajena dva nova perona z nadstrešnicami, na območju postaje je zgrajen tudi nov podhod za potnike z dvigali, ki bo omogočal tudi prehod prebivalcem z ene strani na drugo stran železniške postaje.