Vijol’čna kri za vse ljudi se odvija letos že dvanajstič v Ljudskem vrtu. Gre za tradicionalno krvodajalsko akcijo, ki jo skupaj organizirata Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor in mariborska Območna enota Rdečega križa v sodelovanju z Nogometnim klubom Maribor.

Ljudski vrt je znova odprl svoje klubske prostore pod severno tribuno, kjer akcija poteka danes od 7.30 do 14.00 in jutri od 7.30 do 17.00. Za udeležbo na akciji se je potrebno naročiti, kar lahko še vedno storite danes do 15. in jutri od 7. zjutraj do 5. ure popoldan. Organizatorka in prostovoljka Mojca Pepelnik, katere srce gori za NK Maribor, pa zagotavlja, da: »Če imate čas lahko pride tudi kdo nenaročen. Noben ne bo ostal pred vrati.« Polnoletni krvodajalci se morate dogodka udeležiti zdravi in z dobrim počutjem na podlagi rahlega zajtrka.

Darovanje krvi je prostovoljno dejanje, ki se s prva zdi enostavno in v praktičnem smislu tudi je, a zahteva od ljudi solidarnost in prepričanje v dober namen. »Kri je ena od tistih snovi, ki jih sodobna znanost ne zna narediti,« pravi sekretar Območnega združenja Rdečega Križa Maribor Metod Dolinšek, »kot temelj sodobnega zdravstva kri predstavlja nujno komponento. Vsi, ki danes darujejo kri bodo pripomogli k temu, da bodo zaloge stabilne.«

Udeležili so se tudi nekateri znani obrazi

Tako kot se je gospod Žarko Černjavič v spremstvu predstavnika NK Maribora Marcosa Tavaresa že stotič, so se drugi udeležili prvič krvodajalske akcije v Ljudskem vrtu. »Krvodajalstvo meni osebno pomeni nekaj več, se pravi darovanje krvi je plemenita stvar. Tudi sama sem krvodajalka in sem se ob prvi priložnosti prijavila na krvodajalsko akcijo,« je delila Gloria Sapač, medicinska sestra centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Akcije se je udeležil tudi Rok Sterniša, ki je prvič pripeljal tudi sina Valterja in tako ustvaril družinsko tradicijo, ki se bo v prihodnje tudi nadaljevala.

Število aktivnih krvodajalcev upada

»Slovenija se že nekaj časa sooča s konstantnim manjšanjem števila aktivnih krvodajalcev,« je dodal Dolinšek. V severovzhodni Sloveniji je poleg starostnega razlog tudi ta, da se večina zaposlenih vozi v druge regije in enostavno ne morejo sodelovati v krvodajalskih akcijah na domačem območju. Problem je tudi ta, da se ljudje odzovejo premalokrat letno. Večina aktivnega prebivalstva se odziva le enkrat na leto, čeprav lahko kri dajemo večkrat in to moški na vsake 3 mesece in ženske na vsake 4.

Čeprav krvodajalstvo med aktivnim prebivalstvom nekoliko upada, postaja to vedno popularnejše med mladimi, sklenejo sogovrniki.

Pirpravila: Pia Ferk