Danes je potekala predstavitev projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki si prizadeva izboljšati dostopnost mestne infrastrukture za ranljive skupine udeležencev v prometu. Skoraj 45 % slovenskega prebivalstva spada med ranljive skupine, kamor sodijo slepi in slabovidni, gibalno ovirani, gluhi in naglušni, starejši ter osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Dolgoletni projekt za izboljšano mobilnost invalidnih oseb
Roman Rener, svetovalec direktorja na Geodetskem inštitutu Slovenije, je predstavil projekt, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Projekt, ki poteka že osmo leto zapored, vključuje 104 slovenske občine, kar zajema 1,6 milijona prebivalcev. Sodelovanje z različnimi institucijami, kot so Agencija za varnost prometa (AVP), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter Geodetska uprava RS, omogoča učinkovit organizacijski model.
[[image_3_article_74251]]
Osrednji cilj projekta je vzpostavitev platforme, ki invalidnim osebam omogoča načrtovanje poti glede na dostopnost in morebitne ovire. Uporabniki lahko preverijo, katere poti so najprimernejše za njihovo specifično oviranost ter predlagajo izboljšave.
Geslo projekta: "Nič o invalidih brez invalidov".
Digitalizirana baza dostopnih poti in objektov
Jani Demšar, strokovni sodelavec na Geodetskem inštitutu Slovenije, je predstavil platformo, ki jo razvijajo v sodelovanju z različnimi institucijami. V okviru projekta je bil vzpostavljen standardiziran državni sloj podatkov o dostopnosti urbanega okolja, ki je prosto dostopen na spletu. Invalidne osebe si tako lahko načrtujejo svoje poti na podlagi podatkov o dostopnosti.
[[image_2_article_74251]]
Aplikacija omogoča tudi vnos problematičnih predelov, kar v sodelovanju z občinami omogoča postopno odpravljanje ovir in izboljšanje infrastrukture. V bazi podatkov je trenutno:
- več kot 50.000 objektov po standardu,
- 1.734 km poti in prehodov za pešce,
- 3.670 parkirnih mest za invalide,
- 1.940 postajališč javnega potniškega prometa,
- 288 javnih sanitarij,
- 7.490 fizičnih ovir.
Celoten proces je digitaliziran, pri zajemu in potrjevanju podatkov pa sodelujejo tudi invalidi sami na terenu.
V prihodnosti si želijo zagotoviti še večje število podatkov v samo bazo ter izboljšati ifrastrukturo, ki bi bila po celotni Sloveniji bolj primerna za invalide. Predvsem si želijo več postaj, ki bodo bolj dostopne gibalno oviranim ter vzpostaviti več klicnih centrov. Sedaj sta namreč locirana zgolj v Ljubljani in Mariboru.
Maribor ena izmed vodilnih občin na področju zagotavljanja infrastrukture, primerne za invalide
Dogodka se je udeležil tudi župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič, ki je predstavil projekte, s katerimi na občini izboljšujejo dostopnost za invalide. »redili smo številna brezplačna parkirišča za invalide po celotnem Mariboru, med drugim je bilo urejeno tudi dvigalo za invalide v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Kupujemo nove avtobuse, ki omogočajo lažji dostop. Vzpostavili smo tudi sistem Prostofer, ki omogoča brezplačen prevoz starejših in invalidnih oseb. V prihodnosti načrtujemo izboljšano dostopnost na Piramido, trenutno pa poteka tudi paraolimpijsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju.«
[[image_1_article_74251]]
Izpostavljene težave invalidnih oseb
Na dogodku so invalidne osebe opozorile na izzive, s katerimi se soočajo pri mobilnosti. Eden izmed največjih problemov je uporaba javnega potniškega prometa, zlasti vlakov. Odhodi in prihodi vlakov so najavljeni izključno prek zvočnikov, kar gluhim povzroča zmedo, saj ne morejo spremljati informacij o spremembah poti. Prav tako je problematična dostopnost informacij na spletu, saj gluhi uporabljajo znakovni jezik in ne pisane črke.
[[image_4_article_74251]]
S pomočjo platforme in aplikacije ranljive skupine dobijo aktualne informacije o dostopnosti urbanih okolij, kar jim omogoča večjo samostojnost pri gibanju v mestih.
