Račji gaj v Lenartu je priljubljena sprehajalna točka. Pred 20 leti ga je uredil doktor veterine Franc Breznik, pokojni oče sedanjega slovenjegoriškega poslanca Franca Breznika, ki je območje ob Globovnici z naselitvijo rac mlakaric revitaliziral po vzoru londonskih in nizozemskih kanalov. Tatjana Kraner, nečakinja pokojnega Breznika in nekdanja predsednica Turističnega društva Lenart, nam je povedala, da so Račji gaj uradno odprli 7. junija leta 2002. »Dr. Breznik je na to območje sam naselil tri pare rac mlakaric, ki so se nato razmnožile. V tistem času smo tudi očistili del vodotoka Globovnica, postavili skalnjak, klopce, hiške za gnezdenja rac, uredili majhen otoček in mostičke. Pri urejanju smo pomagali tudi člani turističnega društva, še posebej pa družini Lorbek in Rozin, ki sta stanovali tam blizu.«
Pokojni Breznik, poznan tudi pod vzdevkom Francko, je predstavljal glavno gonilno moč pri ustanovitvi Turističnega društva Lenart. Že pred 20 leti je opozarjal na pomanjkanje kolesarskih poti v Lenartu. Zaradi njegovih pobud so tako ena za drugo nastajale učne poti: Franckova in Agatina pot ter sprehajalna pot na Zavrh mimo Račjega gaja, kjer vsako leto ob 1. maju poteka tradicionalni pohod na Zavrh. Ljudje se ga spominjajo tudi po okraševanju pomembnih objektov s cvetjem in avtentičnim rastlinjem za ta del Slovenije. Vzpodbujal je tudi razvoj turističnih kmetij v Slovenskih goricah in bil član posebne komisije, ki je ocenjevala in podeljevala nagrade najlepšim turističnim kmetijam za celotno severovzhodno Slovenijo.
Kranerjeva dodaja, da je pokojni dr. Breznik sam skrbel za race, jih pozimi hranil, dal jim je tudi imena. Sam je za to območje izbral ime Račji gaj. V zadnjih letih ta idilični park ob Globovnici obišče vedno več domačinov in tudi obiskovalcev od drugod. »Leta 2000, ko smo ob 1. maju organizirali prvi pohod na Zavrh, smo se odločili, da bo pomembna točka te poti tudi Račji gaj. Sicer pa na to območje redno prihajajo vrtčevski in šolski otroci, tam nastajajo tudi številne fotografije mladoporočencev.«
Režijski obrat je na območju Račjega gaja opravil nekaj obnovitvenih del
Kot nam je pojasnil Martin Breznik, direktor občinske uprave v Lenartu, so ob 20-letnici Račjega gaja zaposleni v občinskem režijskem obratu nekoliko uredili to območje: “Zamenjali smo dva mostička, obnovili klopi in opravili še nekaj manjših vzdrževalnih oziroma obnovitvenih del v vrednosti približno 5.000 evrov.”
Andrej Vizjak: Varstvo narave, okolja in tudi takšnih detajlov, kot je Račji gaj, je pohvale vredno
Ob 20-letnici Račjega gaja in njegovi obnovi so včeraj pripravili krajšo slovesnost, ki se je ob županu občine Lenart magistru Janezu Krambergerju in poslancu Francu Brezniku udeležil tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Ta je med drugim povedal, da je biodiverziteta poleg razogličenja ena izmed ključnih prioritet Evropske unije in Slovenije. “Varstvo narave, okolja in tudi takšnih detajlov, kot je Račji gaj, je pohvale vredno. Vesel sem, da je pokojni dr. Franc Breznik uredil neke vrste mini park, ki ga je zdaj občina obnovila. Gre za naravo, za zanimiv ekosistem, kombinacijo vode, rastlin in rečnega življa, kjer ljudje najdejo svoj mir, gredo na sprehod, uživajo v naravi, posedajo. To potrebuje vsak človek, tako v mestu kot na podeželju.”
Janez Kramberger: Ob stari strugi Globovnice bomo uredili učno pot
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je poudaril, da so po 20 letih določene stvari v Račjem gaju dotrajale, zato je Občina, ker je to njeno zemljišče, območje nekoliko uredila. “Račji gaj sicer redno vzdržujemo in urejamo, saj je to priljubljena točka ne le Lenartčanov, ampak tudi drugih, zlasti mladoporočencev, ki se na tem območju fotografirajo. Polovico Globovnice smo v letošnjem letu uredili, za drugo polovico pa Zavod logarica izdeluje načrt za nadaljnje urejanje. Naj povem, da bomo ob tem starem vodotoku jeseni uredili tudi učno pot. Ta se bo začela prav v Račjem gaju. V naslednjem letu bomo tako imeli cel stari vodotok skupaj z Račjim gajem urejen, urejena bo tudi čistilna naprava, s čimer ne bo več okoljskih obremenitev. Že sedaj pa so Globovnica, Športno rekreacijski center Polena, Račji gaj in jezero Radehova zelo priljubljeni med sprehajalci in ljubitelji narave.”
Franc Breznik: Moj oče je živel z naravo, z živalmi, z Lenartom, s svojim poklicem
Še posebej čustveno je včerajšnjo slovesnost doživljal Franc Breznik, aktualni poslanec, katerega pokojni oče ima največ zaslug za današnjo podobo Račjega gaja. Med drugim je povedal: “Moj oče je živel z naravo, z živalmi, z Lenartom, s svojim poklicem. Račji gaj je bil njegov zadnji projekt, še prej, leta 1985, pa je Lenart po njegovi zaslugi dobil takrat najmodernejšo veterinarsko bolnico v Sloveniji. Ves čas je sanjal o kolesarskih poteh, urejenosti, stiku z naravo, o ločevanju odpadkov, … Ponosen sem, da se zaključuje tudi zgodba lenarške čistilne naprave, največjega posamičnega projekta v zgodovini občine, ki je povezan tudi z Račjim gajem. To območje je bilo v zadnjih letih ponovno deležno delnega onesnaženja, saj sta prečrpalna in čistilna napravi delali zelo slabo. Nova čistilna naprava s prečrpalno postajo, ki je nekaj sto metrov vstran od Račjega gaja, pomeni popolno čiščenje voda, s čimer bo tudi to območje zaživelo v polnem sijaju.”
Za kulturni program na slovesnosti so poskrbeli baritonist Boštjan Petek, Vid Lavrenčič, učenec Glasbene šole Lenart, in pevec Rudi Šantl.
Dela v okviru gradnje čistilne naprave dobro napredujejo
Še pred obiskom Račjega gaja si je minister Vizjak ogledal gradbišče nove centralne čistilne naprave. Spomnimo, da gre za 5,6 milijonov evrov vreden projekt, s katerim bodo v Lenartu uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda, hkrati pa omogočili kapacitete za prevzem grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav za tista območja občine Lenart, kjer ni urejenega sistema odvajanja in čiščenja. Gradnja centralne čistilne naprave s prečrpalnim vodom in fekalno postajo je največja naložba v zgodovini občine.
Izvajalci na objektu centralne čistilne naprave so zaključili z betonskimi deli na bazenih, naslednja faza bo montaža opreme. “Začela se je gradnja servisnega objekta za čistilno napravo, na lokaciji prečrpališča na Kamenšaku, v neposredni bližini Račjega gaja, je v gradnji dodatni bazen. Dela so se tam začela prejšnji teden. Nekdanja mala čistilna naprava na Kamenšaku bo tako ukinjena, na njenem mestu bo urejeno prečrpališče. Tam je predviden tudi sprejem grezničnih gošč,” nam je še povedal Martin Breznik.
“Gradnja tlačnega voda je zaključena, v Kidričevi ulici pa je že v 80-odstotkih položena kanalizacija. Sledi še ureditev manjših odsekov in asfaltiranje na vseh območjih posega.”
Terminski načrt del celo nekoliko prehitevajo
Z videnim na gradbišču centralne čistilne naprave je bil zadovoljen tudi minister Vizjak: “Dobro je, da projekt poteka skladno s terminskim planom in da bo dokončan do jeseni. Dela napredujejo tudi v okviru finančnih limitov, ki so bili zastavljeni. Naj pa povem, da si zelo težko predstavljam, da podražitve gradbenih materialov, ki smo jim priča, ne bodo vplivale na končno ceno projekta. Je pa seveda to odvisno od tega, kakšne dogovore glede materialov je imel izvajalec sklenjene že pred podražitvami. Sicer pa smo po Sloveniji v zadnjih dveh letih potrdili kar 54 tovrstnih projektov, ki so bili pred tem v mirovanju. V okviru sredstev načrta za okrevanje in odpornost smo razpisali 54 milijonov evrov za male čistilne naprave in 40 milijonov za male vodovode.”
Župan Kramberger je dodal, da so izvajalci projekta čistilne naprave izkoristili ugoden zimski čas, ki jim je bil naklonjen, tako da je v tem trenutku velika večina del na centralni čistilni napravi zaključenih. “Prepričan sem, da bodo dela opravljena v skladu s terminskim planom, zdaj ga celo nekoliko prehitevamo. Predvidoma septembra bomo začeli s poskusnim obratovanjem čistilne naprave, do konca 2023 pa morajo biti zloženi tudi vsi papirji.”
