Tanja Masten je konec novembra lansko leto končala s kvačkanjem občinskega grba Občine Šentilj. Povedala nam je, da šentiljski grb ni bil zahteven za izdelavo, tudi menjav barv ni bilo veliko. “Izdelala sem grb v velikosti 123 krat 142 centimetrov. Izdelek je že pri Jadranki Smiljić, pobudnici akcije Slovenija kvačka, ki pripravlja vse potrebno za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Sicer pa je šlo za zanimivo izkušnjo, saj sem s sodelovanjem v tej akciji spoznala cel kup zanimivih ljudi.” Mastenova tudi sicer veliko kvačka in štrika, običajno so to oblačila. “Največ je kap in šalov, izdelujem pa tudi prtičke, stvari za dojenčke, …”

V začetku aprila bodo grbi podravske regije razstavljeni v Lenartu

Spomnimo. Na pobudo Jadranke Smiljić, Slovenjegradčanke, ki se je vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov, potem ko je z Anito Kac iz Dravograda neprekinjeno kvačkala 28 ur in 5 minut, se je 15. septembra lani začel nov projekt, imenovan Slovenija kvačka. 211 kvačkaric in 1 kvačkar z različnih koncev Slovenije v teh dneh zaključujejo s kvačkanjem grbov slovenskih občin, vse skupaj pa naj bi zadostovalo za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.

28. januarja bomo vse grbe za potrebe Guinnessovega rekorda poslikali in dokumentirali, 31. januarja jih bomo poslali županom. Uradno jim jih bomo predali 8. februarja.

Jadranke Smiljić nam je povedala, da so akcijo zaradi covida nekoliko podaljšali, tako da v teh dneh še zadnje kvačkarice zaključujejo s svojimi izdelki. “Poteka zbiranje grbov. V tem trenutku jih imamo v knjižnici v Slovenj Gradcu zbranih 144 grbov in 819 drugih izdelkov v tehniki corner to corner (slike, logotipi, koce, copate, oblačila, covid zastava, …) 28. januarja bomo vse grbe za potrebe Guinnessovega rekorda poslikali in dokumentirali, 31. januarja jih bomo poslali županom. Uradno jim jih bomo predali 8. februarja. Sledijo regijske razstave in predstavitev v virtualnem 3D muzeju.”

Vseh 41 grbov podravske regije bo predvidoma v začetku aprila razstavljenih v Lenartu.

Občina Šentilj
Grb občine Šentilj je upodobljen na ščitu poznogotskega stila in je sanitske oblike. V zelenem ščitu je postavljen znak, katerega trije med seboj zraščeni deli tvorijo celoto heraldičnega atributa: od ščita 3,5-krat ožji zlati krog nad njegovim dnom služi za temelj ležečemu, od temeljnega droga 2-krat širšemu polmesecu, katerega notranji profil zajeda šest polkrožnih vdolbin. Iz polmesečeve sredine rase srebrni patriarhalni križ, njegovi tramovi so 4-krat ožji od premera temeljnega kroga. Konice polmeseca, vrh križa in konce križevih ramen zaključujejo od temeljnega kroga 2,5 krat manjši, v zlate krožce oblikovani nastavki.

Znamenje na vrhu zvonika šentiljske cerkve je za katoliški kraj zelo neobičajno: predstavlja patriarhalni križ s tremi rameni, stoječ na ležečem in nekoliko stiliziranem polmesecu, dodanem leta 1839 kot spomin na leto 1532, ko so Turki oropali in poškodovali cerkev. Tak atribut predstavlja zmago krščanstva nad islamom. Že oblika križa in dodatek dajeta grbu vso potrebno prepoznavnost ter uvršča in ga med heraldične posebnosti na Slovenskem. Njegov vtis dopolnjuje tudi zelena barva zgodovinske dežele Štajerske.