Vse več je goljufij na spletu, sporočajo mariborski policisti. Letos so skupno prejeli že več kot 800 prijav, pri čemer je nastalo za več kot 14 milijonov evrov materialne škode. V zadnjem obdobju po številu kaznivih dejanj in nastali materialni škodi izstopajo goljufije z lažnimi obvestili o dobičku pri investiciji v kriptovalute ter zlorabe plačilnih kartic komitentov slovenskih bank.

V zvezi z zlorabami plačilnih kartic so v letošnjem letu zabeležili že okrog 450 prijav s skupno škodo okrog 1,2 milijona evrov, pri čemer se velika večina zlorab nanaša na pridobivanje podatkov kartic na spletu s t.i. phishingom ter nadaljnjo zlorabo.

Ne oglašajte se na telefonske številke iz tujine

David Gracer, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, je dejal, da izstopajo tudi goljufije z naročenimi artikli, ki so plačani vnaprej, pa potem niso dostavljeni. Bančne račune je treba zmeraj preveriti, dodaja Gracer. Kar zadeva goljufije pri investicijah v kriptovalutah, je Gracer dejal, da goljufi ves čas kličejo slovenske državljane, govorijo v polomljeni slovenščini in očitno so tako prepričljivi, da so prepričali več kot 200 državljanov, ki so letos zaradi tega izgubili več kot 5 milijonov evrov. “Povedo jim, če želijo dobiti teh 10 tisoč evrov, ki jih čaka v kriptovalutah, da si morajo na računalnik ali telefon namestiti opremo za oddaljen dostop in tako spletnim goljufom dovolijo, da upravljajo z njihovimi spletnimi napravami.  Njihov cilj je, da pridejo do spletne denarnice in potem ukradejo vsa sredstva iz računa.”

Druge najpogostejše goljufije so goljufije s pridobivanjem podatkov plačilnimi krasticami. Zloraba poteka tako, da spletni goljufi na naključne telefonske številke pošiljajo kratka SMS obvestila ali elektronska sporočila, v katerih se predstavljajo v imenu slovenskih bank. V sporočilih lažno navajajo, da je treba potrditi svojo identiteto, sicer bo račun začasno izključen, in prilagajo povezavo do spletne strani, kamor je potrebno vnesti podatke plačilnih kartic, davčno številko, telefonsko številko ipd.

Ne oglašajte se na telefonske številke iz tujine. Če nekdo kliče in ponuja dobiček iz kriptovalut, gre nedvoumno za goljufijo. V tistem trenutku prekinite klic, številko blokirajte, ne nameščajte nobene programske opreme na računalnik, ne dovolite, da kdo upravlja z vašo spletno banko. Če ste bili že oškodovani, zadevo prijavite policiji in svoji banki.

Po številu in nastali materialni škodi izstopajo goljufije z lažnimi obvestili o dobičku pri investiciji v kriptovalute (190 primerov, 5,1 milijona evrov škode) ter zlorabe plačilnih kartic komitentov slovenskih bank (1000 primerov, 1,2 milijona evrov škode).

Romuni pridobili najmanj 18.000 evrov protipravne premoženjske koristi

Policija je po prijavi ene izmed slovenskih bank, ki je prav tako zaznala izrazito povečanje zlorab plačilnih kartic, pretekli teden pričela intenzivno preiskovati in svoje sile usmerjati v prijetje storilcev, ki so najmanj zadnjih 10 dni delovali na območju Ljubljane in Maribora. Štirje storilci, državljani Romunije, so bili 10. avgusta prijeti na območju Policijske uprave Maribor.

“Ugotovljeno je bilo, da so bili oškodovanci pred tem žrtve t.i. phishing napada, in sicer tako, da so oškodovanci prejeli lažni SMS, ki je vseboval tudi povezavo z navedbo, da jo mora oseba potrditi. Po kliku oškodovanca na povezavo v prejetem SMS sporočilu je bil takoj preusmerjen na lažno stran, v katero je vpisal zasebne podatke o transakcijskih računih, ki so potrebni za nakupe blaga in dvig gotovine na bankomatih (poleg osebnih podatkov tudi številko bančne kartice in PIN kodo). Na ta način so storilci razpolagali s sredstvi na računu oškodovanca,” je pojasnil Milenko Simkić, vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor.

S kaznivimi dejanji so si osumljeni pridobili najmanj 18.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Mariborski kriminalisti so osumljenim zasegli večjo količino denarja, za katerega je zelo verjetno, da izvira iz storjenih kaznivih dejanj.

Kriminalisti so vse 4 osumljene po zbranih obvestilih s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper osumljene odredila pripor. Osumljeni so 13 kaznivih dejanj Uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po 247/II. členu KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora do petih let, če pa je z dejanjem pridobljena velika premoženjska korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.