S tremi dogodki uličnega gledališča za sosede so se pri društvu Skrinjica idej, v sodelovanju z Gledališčem Ane Monro, letos dotaknili kar dveh krajevnih skupnosti (Pekre in Razvanje) ter ene mestne četrti (Radvanje).
"Z izvedbo smo zadovoljni, celo navdušeni in motivirani za organizacijo ulično gledaliških nastopov v novih krajevnih skupnostih in mestnih četrteh izven mestnega jedra," je ob tem izpostavila Tanja Cvitko, organizatorka pri društvu Skrinjica idej.
[[image_1_article_81574]]
Obiskovalci raje gredo v sosednjo vas, kot v center mesta
Ob tem je izpostavila, da imajo mestne četrti že zaradi gostejše naseljenosti večjo bazo potencialnih obiskovalcev, posledično je bil način promocije drugačen (plakati) in tudi obisk večji. V krajevnih skupnostih pa so se ljudje pripeljali tudi iz drugih bližnjih vasi, kar jim je bilo, po besedah organizatorke celo ljubše kot peljati se 'v mesto' na obisk kulturnih prireditev.
[[image_5_article_81574]]
Pri odzivu lokalnih skupnosti pa jo je najbolj presenetilo njihovo presenečenje nad tem, "da 'nekdo' njihovem okraju ponuja in predstavlja živahno ulično dogajanje". "Pripravljeni so bili priskočiti na pomoč pri promociji med krajani, saj večinoma gre za vaške skupnosti (razen pri mestnih četrteh), kjer se skorajda vsak pozna in je najlažji ter najbolj učinkovit način promocije 'od ust do ust'," je pokomentirala.
"Kulturni dogodki bi se v vsakem primeru morali intenzivneje izvajati izven tradicionalnih prizorišč, kamor prihajajo ljudje, ki že imajo razvit interes do kulture in umetnosti. Kultura na ulicah ima ne samo širši doseg, ampak tudi močnejši vpliv na mentaliteto. Dotakne se tudi tistih ljudi, ki niso izrecno 'kulturno senzibilni'."
Dodala je, da je njihova največja zmaga in motivacija za nadaljnje delo prav to, da so z uličnim gledališčem uspeli pritegniti ljudi, ki običajno ne obiskujejo kulturnih dogodkov. "Naša publika so otroci, starši, skrbniki, babice in dedki, sosedje, krajani. Marsikdo med njimi zaradi vsakodnevnega ritma življenja nima časa ali motivacije za obisk kulturnih dogodkov. Nekateri starejši občani pogosto niso dovolj mobilni in jim je nadležno 'potovati' v center, zato jim je nekaj najljubšega, če se ulični dogodek odvija skoraj dobesedno pod njihovim oknom," je pojasnila sogovornica.
[[image_3_article_81574]]
Število obiskovalcev ni merilo za uspešnost
Je pa potrebno poudariti, da število obiskovalcev nikakor ni glavni kriterij za 'merjenje uspešnosti', saj gre zgolj za številko. "Uspešni smo takrat, ko uspemo detektirati primerne mikrolokacije za izvedbo nastopov, ko nam uspejo lokalne naveze (bodisi z uradniki na krajevnih skupnostih ali mestnih četrteh, bodisi z drugimi partnerji: šolami, lokalnimi organizacijami), posledično je številčnost udeležbe povsem organska," je nadaljevala Cvitko.
Z uličnim teatrom pa so že dosegli dolgoročne učinke, saj so v lanskem letu v mestni četrti Nova vas izpeljali pilotski projekt Ulični teater v Novi vasi, katerega se po več kot enem letu krajani še vedno spominjajo, še vedno čestitajo in bi si želeli še več takšnih dogodkov. Dolgoročen učinek je torej, poleg vsaj začasnega dviga kvalitete vsakodnevnega, dolgočasnega življenja, sprožanje želje po novih dogodkih. "Upam, da se bodo uresničevanju teh želja (ki že postajajo potrebe) pridružili tudi drugi mestni organizatorji kulturnih dogodkov," je poudarila.
[[image_2_article_81574]]
Kaj pa želje za prihodnost?
Na vprašanje, ali že načrtujejo nadaljevanje projekta v letu 2026 in širitev v nove mestne četrti, je sogovornica odločno odgovorila "DA". "Smo pa seveda vezani na uspešnost pridobivanja sredstev na razpisih za kulturo," je dodala.
Organizatorji bi si zato želeli, da bi Mestna občina Maribor projekt bolj sistemsko podprla. "Vsekakor bi bilo lažje, če bi lokalni razpis za kulturo imel poudarjeno usmeritev v širjenje kulturnih prireditev izven mestnega jedra ali celo del razpisnih sredstev namenil izvedbi prireditev izrecno v krajevnih skupnostih," je razložila Tanja Cvitko.
[[image_4_article_81574]]
"Želela bi si vsaj dosedanjega prepoznavanja s strani strokovnih komisij Mestne občine Maribor, nadaljevanja uspešnega sodelovanja z uličnimi gledališčniki iz vrst Gledališča Ane Monro, novih uspešnih navez v drugih krajevnih skupnostih in mestnih četrteh ter predvsem – pozitivnih odzivov naših obiskovalcev," je zaključila.
