Kmetijski gozdarski zavod Maribor je leta 2022 pristopil k projektu Pospešeno okopavanje zelenjave v sklopu katerega so razvijali robotsko kopalno roko - Motika. »K projektu smo pristopili iz potrebe iz okolja. Vemo, da je zlasti pridelava ekološke zelenjave izjemno delovno intenzivna. V tej smeri smo iskali rešitev, kako pomagati pridelovalcem zelenjave in zelišč pri okopavanju in odstranjevanju plevela v zgodnji fazi,« nam pojasni Stanka Klemenčič Kosi s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

[[image_3_article_69395]]

Pri projektu sicer sodeluje deset partnerjev, poleg mariborskega zavoda še Strojna fakulteta Univerze v Ljubljani, Biotehniški center Naklo, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Čarna d.o.o., Sedem čez devet d.o.o. in štiri kmetije.

Prototip v fazi testiranja

»V letu 2023 smo prototip razvili do te mere, da se je testiral na vseh kmetijah, v tem času smo izvajali tudi usposabljanja,« nadaljuje naša sogovornica. Na podlagi vseh testiranj, ki so bila opravljena na kmetijah, so sodelujoči kmetje in tudi stroka podali dopolnitve, ki so bile upoštevane in preko zime implementirane. »Sedaj je tukaj dopolnjena motika, ki se v tem letu znova testira na kmetijah. Upamo, da bomo imeli prihodnje leto končni izdelek, ki bo zagotovo nadomestil začetek mehanične obdelave, na tak način, kot smo si ga zastavili,« nadaljuje Klemenčič Kosi, ob tem pa doda, da v tej smeri iščejo tudi proizvajalca, ki bi jim lahko sledil in nadaljeval razvoj ter proizvodnjo skozi proizvodni proces. 

[[image_2_article_69395]]

Sogovornica predstavi tudi drugo možnost nadaljnjega razvoja. »To je ena možnost. Ali pa da bi pridobili evropska sredstva še za en projekt, kjer bi skupaj s proizvajalcem izdelali več motik, ki bi se dalj časa testirala na različnih območjih, tipih tal,« je dejala sogovornica in ob tem dodala, da jim v tem projektu tega ne bo uspelo uresničiti, upajo pa, da jim uspe pridobiti sredstva, ki bi lahko nadgradila projekt in nato nadaljevala serijsko proizvodnjo.

Komponente preproste in poceni

V prvi fazi so se osredotočili predvsem na ekološke pridelovalce zelenjave. »Gre za manjše zelenjadarje, ki si ne morejo privoščiti velike strojne mehanizacije. Motika bi jim omogočala, da bi hitreje opleli in okopali tla. Tako bi nadomestili ročno delo, hkrati pa bilo tretiranje ne kemično. Govorimo torej tudi o okoljskem vidiku in prilagajanju podnebnim spremembam,« zaključi Klemenčič Kosi. 

Manjši kmetovalci, ki imajo nekaj deset arov vrtov ali njiv, so premajhni, da bi investirali v najsodobnejše okopalne stroje, ki omogočajo medvrstno in znotrajvrstno obdelavo, kar robotska okopalna motika omogoča. »Večji kmetje podobne stroje imajo, a ti stanejo več deset tisoč evrov, lahko tudi sto. Manjšim kmetom pa se tovrstni stroji ne splačajo. Skupaj s partnerji smo želeli razviti pripomoček, ki bo kmetom omogočal, da bodo na preprost način okopali malo večjo površino – govorimo o manj kot hektarju,« pojasnjuje Gregor Hribar iz Čarne d.o.o. 

[[image_1_article_69395]]

Ob tem še doda, da želijo izdelek do konca projekta razviti do te mere, da bo motika plevel ''videla''. »Delamo na tem, da bo nekje do konca projekta motika dobila vid in da bo ločila med solato in plevelom. Torej kmet jo bo vozil po polju, motika pa se bo ob sama ustavila, okopala okoli solate in šla na naslednjo solato,« na preprost način pojasni sogovornik. Ob tem izpostavi tudi dostopnost. »Pomembno se nam zdi tudi to, da je ta stroj dovolj preprost, da ga lahko kmet popravi sam. Vse komponente, ki so na motiki so preproste in poceni. Ve se tudi katere so, tako bi lahko kmet sam motiko tudi popravil,« zaključi sogovornik.