Na praznik sv. Jožefa in praznik dela, v nedeljo, 1. maja, so župnije v Sloveniji začele s šmarnicami. Začetki šmarnične pobožnosti po nekaterih podatkih segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem drevesu« (Maibaum). Ime pobožnosti na Slovenskem izvira iz imena cvetic, ki maja najlepše cvetijo in so jih prinašali k Mariji, po nekaterih virih pa bi lahko bilo povezano tudi z Marijinima praznikoma, ki so ju ponekod imenovali tudi veliki in mali šmaren. Prve šmarnice so imeli v ljubljanskem semenišču leta 1851, leta 1855 pa je s knjigo Janeza Volčiča: „Šmarnice Mariji naši Materi darovane“ dobila tudi izvirno ime po cvetlici.

Število otrok, ki v Mariboru in Lenartu dnevno obiskujejo šmarnice, se ne razlikuje

Preverili smo, kako šmarnice, ki sicer veljajo za ljudsko pobožnost, potekajo v Mariboru, v tukajšnji stolni cerkvi, in v Lenartu, v tamkajšnji župnijski cerkvi in ob posameznih kapelah. Marko Veršič, stolni župnik, pravi, da šmarnice v stolnici dnevno obiskuje od 15 do 20 otrok, medtem ko jih verouk obiskuje približno 110. “Seveda si želimo, da bi bila ta številka višja, je pa res, da pri nas obiskovanja šmarnic ne pogojujemo z obhajilom ali birmo. Zavedamo se, da imajo otroci v popoldanskem in večernem času ogromno dejavnosti. Zato tudi nekateri pridejo v cerkev le enkrat, drugi večkrat, pač glede na obšolske dejavnosti, ki jih imajo.”

Podobno kot v Mariboru so se tudi v Lenartu letos odločili, da v času šmarnic ni svete maše, saj gre za ljudsko pobožnost, za katero ni nujno, da jo vodi duhovnik. “Šmarnice bi lahko tudi v naši župnijski cerkvi, podobno kot v Lormanju pri kapeli, vodili laiki. Šmarnice so bile namreč v preteklosti ljudske pobožnosti, ki so jih ljudje molili ob kapelah. Zato tudi v Lenartu obisk šmarnic ni pogoj za pristop k obhajilu ali birmi,” nam je povedal lenarški župnik Marjan Pučko.

Dodaja, da je letošnji obisk šmarnic v župnijski cerkvi večji kot pred korona obdobjem: “Pred korono je šmarnice v cerkvi obiskovalo 5 do 10 otrok, letos je ta številke nekoliko višja – 15 do 20, v glavnem gre za skupini prvoobhajancev in birmancev. V cerkvi v Lenartu in Lormanju šmarnice potekajo vsak dan, v Šetarovi in Zamarkovi pa le ob nedeljah. Sicer pa opažam, da so ljudje po koroni bolj odprti za druženja, tako se je denimo letos  za župnijsko romanje na Primorsko prijavilo za avtobus in pol ljudi, pred tem smo imeli težavo, kako napolniti enega.” Zanimiv je podatek, da sicer verouk v Lenartu obiskuje 215 otrok, kar predstavlja slabo polovico vseh osnovnošolcev.