Pretekli petek je v športni dvorani osnovne šole v Zgornji Kungoti potekala slavnostna akademija ob letošnjem prazniku občine Kungota.  Za kulturni program sta poskrbela velika dama slovenske popevke, šansona in jazza Alenka Godec ter domačin, dramski igralec Vito Weis, ki je v podobi nekdanjega šolmoštra predstavil besedila slovenskih pisateljev, nastalih o krajih, ki sestavljajo kungoško občino.

FOTO: Marko Knehtl

FOTO: Marko Knehtl

FOTO: Marko Knehtl

FOTO: Marko Knehtl

FOTO: Marko Knehtl

FOTO: Marko Knehtl

FOTO: Marko Knehtl

Tamara Šnofl: Kungočani imamo debelo kožo

Zbrane v dvorani je nagovorila županja Tamara Šnofl, ki je naprej spomnila na nekatere dosežke preteklega supervolilnega leta. To je bilo leto, v katerem so v kungoški občini odprli novi most pri Fifoltu in kar nekaj cest, položili temeljni kamen za nov in sodoben medgeneracijsko-športni center v Spodnji Kungoti, otvorili nov športni park Plintovec ter prvič na cesti čakali na zeleno luč na čisto pravem semaforju. “Naj vas potolažim, da bo v poletnih mesecih teh semaforjev še več. Tako da bo tudi v naslednjem letu in pol prijetna panoramska vožnja do Maribora še vedno trajala skoraj eno uro in ne 20 minut kot nekdaj. A nič ne de, Kungočani imamo debelo kožo, tako da bomo slej ko prej po skoraj 20 letih končno dobili sodobno regionalno cesto v skupni dolžini nekaj manj kot šest kilometrov in seveda s sosednjo občino Pesnico še nekoliko prej kolesarsko pot, po kateri se bodo naši občani in obiskovalci lahko varno peljali vse do še ene naše sosede, Mestne občine Maribor,” je povedala županja. V nadaljevanju je poudarila, da je ponosna, da je Kungota postala pomemben igralec na področju turizma in vrhunske kulinarike s hišo Denk na čelu ter poznana po svojih odličnih vinarjih. Zahvalila se je vsem, ki kakor koli pripomorejo k razvoju in prepoznavnosti občine. Izpostavila je še odlično sodelovanje s pobratenimi in partnerskimi občinami doma in v tujini.

FOTO: Marko Knehtl

Vinko Ul in Jurij Leitgeb prejela zlati grb občine in naziv častni občan

Prisotni v športni dvorani so si ogledali film o dosežkih občine Kungota, nakar je sledila podelitev občinskih priznanj. Zlati grb občine je s strani županje in podžupana Rudija Matjašiča prejel Vinko Ul. Izhaja iz športne družine. Njegova dolgoletna prizadevanja za nogometni razvoj v Spodnji Kungoti se simbolno zaključujejo prav v letošnjem letu, ko v kungoški občini končujejo z gradnjo sodobnega športnega objekta. Klub, ki ga je ustanovil, je nenehno rasel, doživel svoj zenit z igranjem v tretji slovenski ligi ter vzgojil na desetine igralcev, ki jim je nogomet pomenil več kot zgolj rekreacijo. Ljudje kot je Vinko Ul so navsezadnje zaslužni tudi za preporod slovenskega nogometa, za njegov tekmovalni ter tudi organizacijski uspeh v zadnjih desetletjih. Ob njegovih športnih prizadevanjih pa ne smemo pozabiti, da je bil Vinko Ul občinski svetnik vse od prvega sklica celih 28 let, je zapisano v obrazložitvi priznanja.

FOTO: Marko Knehtl

 

Častni občan je postal Jurij Leitgeb. Sicer je domačin, a so ga prva desetletja življenja zaradi težkih vojnih in povojnih časov vodila po mnogih krajih takratne države. Med življenjem v Beogradu je kot zagrizen športnik končal šolanje na »Državnem inštitutu za fizično kulturo« in s to popotnico se je konec petdesetih let vrnil v svoj domači kraj – v Zgornjo Kungoto. S svojo neusahljivo energijo je obeležil desetletja življenja kraja in kasneje tudi občine. Najprej kot zagret profesor športne vzgoje, ki je generacije mladih navdušil za rokomet in košarko, kasneje pa še kot ravnatelj in pedagoški vodja ter mentor celi vrsti učiteljev. Seveda pa je Jurij Leitgeb mnogo več kot to: je predan kulturnik, vztrajen pohodnik, ljubiteljski fotograf , predvsem pa človek, ki ob še tako naključnem srečanju sogovorniku ne odreče tople besede, piše v obrazložitvi.

FOTO: Marko Knehtl

Podelili so dve županjini priznanji

Podelili pa so tudi dve županjini priznanji. Prvo je prejela Alenka Leber, ki je v krajih, ki so zaznamovani z vinogradništvom, vztrajala pri živinoreji in to na tamkajšnjih kmetijah skoraj zapostavljeno panogo dvignila na novo, mnogo višjo raven. Kmetijo, ki jo vodi skupaj z možem in sedaj že tudi z dvema odraslima hčerama, je nadgradila s sodobnimi tehnološkimi in tudi inovativnimi procesi. Ob poklicnem življenju pa se je že pred leti Alenka najprej krajanom, nato pa še vsem ostalim predstavila z neverjetnimi ročnodelskimi kreacijami; najprej iz suhega cvetja, kasneje pa še iz vseh mogočih materialov, ki jih je oblikovala njena kreativnost. Svoje male umetnine pa ni zgolj razstavljala ali z njimi olepševala krajevnih dogodkov, temveč je vzgojila in navdušila celo vrsto somišljenic, ki danes z ročnim delom obujajo v veliki meri že pozabljeno dediščino naših krajev.

FOTO: Marko Knehtl

Županjino priznanje je prejela tudi Marija Radmilovič. Ker se je rodila v trdno svečinsko družino, sta ji bili kultura in prosveta položeni v zibko. Odločila se je za učiteljski poklic ter videla in doživela najsvetlejše trenutke svečinskega šolstva z nižjo gimnazijo in kmetijsko šolo v Svečinskem gradu. Tudi njeni zaslugi gre, da je v času intenzivne depopulacije šola v Svečini stala inu obstala. Že kot mlado dekle se je zapisala gledališkim deskam, svetlo tradicijo svečinskega ljubiteljskega odra pa nato desetletja dolgo nadaljevala kot režiserka in mentorica otroških in mladinskih gledaliških skupin. Z otroško gledališko skupino Sončece je postala tudi širše prepoznavna. Njeno mentorsko delo pa se zrcali v posameznikih, ki danes v slovenskem kulturnem prostoru delujejo kot poklicni gledališki ustvarjalci.

FOTO: Marko Knehtl

V Kungoti sicer občinski praznik praznujejo 7. junija, na dan, ko je Andrej Perlach overil oporoko ter zapustil del svojega premoženja za ustanovitev štipendijskega sklada, da bi lahko študiral tudi “kak fant iz njegovih krajev”.

FOTO: Marko Knehtl

Zabavno-glasbeni del praznovanja je sledil v soboto v Juriju

V soboto je v Juriju sledil zabavno-glasbeni del občinskega praznika. Pod šotorom so množico občanov in obiskovalcev zabavali Damjan Murko, Tilen Čeh s Petelini in Manca Špik.