Občina Lenart je izgradila namakalni sistem Selce za namakanje kmetijskih površin na osmih kmetijskih gospodarstvih. Danes popoldne so v Selcah novo pridobitev v družbi ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko tudi uradno odprli.
Še pred uradno otvoritvijo so pripravili zanimiv strokovni posvet
Dogajanje se je začelo že v dopoldanskih urah s strokovnim posvetom Namakanje kmetijskih rastlin, ki je potekal v dvorani kulturnega doma v Selcah. O vplivih namakanja na kakovost pridelkov vrtnin in poljščin je govorila Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Mag. Zlatka Gutman Kobal (Kmetijsko gozdarski zavod Maribor) je predavala o potrebah po namakanju in protislanski zaščiti v trajnih nasadih, namakanje in ukrepe kmetijske politike pa je predstavil Marko Černe iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Slovesnost se je nadaljevala s praktičnim prikazom različnih načinov namakanja kmetijskih rastlin pri zadrževalniku vode – črpališču v Selcih 100.
V Sloveniji imamo šest tisoč hektarjev kmetijskih površin, ki jih namakamo
Po predstavitvi namakalnega sistema pri zadrževalniku vode – črpališču je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko v družbi župana občine Lenart mag. Janeza Krambergerja slovesno otvorila novo pridobitev.
Ministrica Irena Šinko je poudarila, da kmetijske pridelave v prihodnje brez namakanja ne bo in da se bomo morali tam, kjer obstaja možnost namakanja, tega posluževati. “V Sloveniji imamo okrog šest tisoč hektarjev kmetijskih površin, ki jih namakamo. Če želimo stabilno in samooskrbno proizvodnjo, bomo morali na tem področju narediti preboj in se vsi skupaj – svetovalna služba, ministrstvo, lokalne skupnosti – povezati in doseči napredek v namakanju. Na območju Podravja in Pomurja imamo vodno zalogo in tukaj bo potrebno z vsemi deležniki, tudi z ministrstvom za okolje in prostor, zavodom za varstvo narave, z direkcijo za vode in kmetijskim ministrstvom, najti rešitev, da bomo to vodo pripeljali tudi na polja. V naslednjem perspektivnem obdobju so za namakanje zagotovljena določena sredstva, za katere je prav, da jih izkoristimo.”
Prepričan sem, da je to dobra naložba, ki bo v prihodnje nudila profesionalno kmetovanje na področju sadjarstva, zelenjadarstva, jagodičevja, …
Župan Kramberger je povedal, da so za načrte in izvedbo namakalnega sistema porabili okoli štiri leta. “Vesel sem, da je projekt tekel po načrtih, da je zaključen, da funkcionira in je tudi plačan. Z kmetijskega ministrstva smo dobili refundirana sredstva v višini nekaj manj kot pol milijona evrov. Ministrstvo je iz proračuna to investicijo plačalo v 100-odstotkih (upravičeni stroški), stroški občine so znašali okoli 40 tisoč evrov. Prepričan sem, da je to dobra naložba, ki bo v prihodnje nudila profesionalno kmetovanje na področju sadjarstva, zelenjadarstva, jagodičevja, … Ker imamo zagotovljen vodni vir, je možno na tem območju postaviti tudi kak rastlinjak in na ta način dosegati samooskrbo.”
Sistem bo pripomogel k povečanju pridelave hrane in izboljšanju lokalne samooskrbe
Naložba zajema obnovo oziroma čiščenje obstoječega, v letu 2002 zgrajenega zajetja vode, ki je bilo zaraščeno in zamuljeno. V letu 2017 je bila narejena 48 metrov globoka vrtina, ki zagotavlja dodatni vir vode za namakanje kmetijskih površin. Naložba je zajemala ureditev črpališča ter izgradnjo namakalnega sistema (primarni vodi, 20 hidrantov za priklop posameznih kmetijskih gospodarstev, filterska postaja). Namen namakalnega sistema je namakanje in oroševanje kmetijskih površin (intenzivni sadovnjaki, njive, travniki) na območju velikosti 73 ha. Izgradnja namakalnega Selce omogoča vzpostavitev boljših pridelovalnih razmer za kmetijstvo na tem območju. Z izgradnjo se bo povečala pridelava hrane in izboljšala lokalna samooskrba, dodatno pa se odpirajo razvojne možnosti posameznih kmetij na območju namakalnega sistema, da postanejo konkurenčnejše, ekonomsko učinkovitejše in uspešnejše.
Franci Ornik, vodja Kmetijsko svetovalne službe Lenart in lenarški podžupan, je povedal, da je bila dolina v Selcah v preteklosti namenjena izključno pridelavi sadja. “Takrat je bilo v tej dolini več kot 120 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, približno 60 hektarjev jablan, 20 hektarjev breskev in 30 hektarjev hrušk. Danes je v namakalni sistem vključenih osem kmetijskih gospodarstev, med katerimi ima več kot polovico površin (nasad jablan in poljedelske površine) podjetje Meja Šentjur, ostali uporabniki pa so lokalne kmetije. Zgrajeno je bilo črpališče, prav tako skoraj štiri kilometre primarnih vodov, ki so namenjeni za namakanje in oroševanje. Nameščenih je 20 hidrantov, na katere se lahko priklapljajo posamezna kmetijska gospodarstva. Ti si morajo sami urediti sekundarne vode in zagotoviti namakalno opremo, in to najkasneje v treh letih.”
Projekt je financiran s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Programa razvoja podeželja, podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, OPERACIJA: Gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom.
