Župan občine Benedikt mag. Milan Repič si z občinsko upravo prizadeva, da bi 1857 metrov globoko vrtino s toplo vodo, ki, potem ko nima več statusa raziskovalne vrtine, ostaja zaprta, koristno uporabili. Spomnimo, da so jo nekaj časa koristili za ogrevanje športne dvorane, osnovne šole, vrtca in občinske stavbe, ko pa ni bila več raziskovalna, pa je država za uporabo geotermalne energije zahtevala plačilo koncesnine, ki pa je predstavljala višji strošek kot strošek kurilnega olja. Občina se zato ni odločila za pridobitev koncesije, vrtina, s temperaturo vode na ustju 75 stopinj Celzija, pa je od takrat neizkoriščena. Predstavlja sicer odlično osnovno za načrtovano termalno kopališče v Benediktu, ki pa še vedno čaka na primernega investitorja.

Geotermalno energijo bi uporabili za ogrevanje rastlinjakov

Na občini v zadnjih letih intenzivno iščejo možnosti, da bi geotermalno energijo uporabljali še v druge namene. Župan Repič je tako ministrici za kmetijstvo Ireni Šinko, ki se je na delovnem obisku v Benediktu mudila pretekli petek, predstavil idejo, da bi vrtino uporabljali za ogrevanje pokritih površin za pridelavo hrane. Projekt je v fazi priprave, občini je na pomoč priskočila Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, v kasnejših fazah pa bodo vključili še druge deležnike, zlasti ministrstvi za okolje in prostor in za infrastrukturo.
“Zastavili smo si cilj, da bi s pomočjo geotermalne energije prišli do pridelave lokalne hrane, in to na način, da bi bila hrana na voljo celo leto. To lahko dosežemo s pridelavo v pokritih površinah, ki bi bile ogrevane s termalno vodo.” Na občini sicer proučujejo tudi možnost, da bi vrtino primarno uporabljali za pridobivanje električne energije, stranski produkt pa bi bilo ogrevanje rastlinjakov. Po županovih pojasnilih prve analize kažejo, da bi bil zaradi nezadostne temperature vode izkoristek pridobivanja elektrike glede na vložek premajhen, kar pa bi se lahko v prihodnosti spremenilo z novimi tehnologijami.

V naslednjih fazah projekta bo občina iskala informacije o možnosti pridobitve koncesije ter višini koncesnine. “Že prejšnja vlada je poudarjala, ta pa to nadaljuje, da moramo postati samooskrbni tako na energetskem kot prehrambenem področju. Pričakujem, da bo vlada prešla od besed k dejanjem in bo takšne projekte vzpodbujala. Zelo zmotno bi bilo, če bi naravne danosti, ki so v Sloveniji, ostale neizkoriščene. Še posebej to pričakujem pri postopku izdaje in višini koncesij, ki morajo biti take, da bodo vzpodbujale rabo zelene energije, na pa, da so destimulativne in zaradi svoje višine odganjajo investitorje,” zaključuje benediški župan.

Kmetijska ministrica projekt podpira

Kmetijska ministrica Irena Šinko je poudarila, da ministrstvo podpira proizvodnjo hrane v rastlinjakih, saj je Slovenija prav na področju zelenjave in sadja ni samookrbna. “Mislimo, da je prav, da se čim več takšnih naravnih virov izkorišča. Bo pa morala občina naprej za koriščenje geotermalne energije pridobiti koncesijo s strani ministrstva za okolje in prostor, kmetijsko ministrstvo pa lahko potem v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike sofinancira tako reinjekcijsko vrtino, če bo prišlo do tega izkoriščanja, kot tudi izvedbo rastlinjakov.” V Sloveniji sta sicer dva primera rastlinjakov, ki se ogrevata s pomočjo geotermalne energije. Eden je v Dobrovniku, tam pridelujejo zelenjavo in orhideje, drugi v Veliki Polani, kjer je proizvodnja paradižnika. “Kar se tiče proizvodnje, se rastlinjaka dobro obneseta, so pa stroški koncesnine dokaj visoki,” še dodaja ministrica.

Pri zagotoviti evropskih sredstev in investitorjev lahko občini pomaga Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor

Občini Benedikt pri izvedbi projekta pomaga Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, ki je v lanskem letu pridobila projekt, s pomočjo katerega želijo Podravje spremeniti v pilotno regijo za izkoriščanje krožnega gospodarstva. Direktor agencije Uroš Rozman je pojasnil, da bodo v posameznih občinah identificirali potenciale za koriščenje naravnih virov in potem to skupaj z lokalnimi skupnostmi poskusili udejanjiti v praksi. “V Benediktu so že sami prepoznali koristi naravnih virov. To je idealna priložnost, da z ministrstvi in z evropskimi sredstvi, ki jih lahko pridobimo za ta namen, to tudi uresničimo. Občini lahko pomagamo pri pridobitvi evropskih sredstev za projekt ter pri zagotovitvi prostorskih in drugih pogojev. Preko programa Privabljanja investitorjev pa lahko pomagamo tudi pri zagotoviti primernega investitorja. Zavedamo se, da je v naši regiji največ kmetijskih površin v Sloveniji in da bi lahko bili indikator priložnosti na področju samooskrbe.”