Obstajajo hiše, ki jih spoznamo skozi kataloge, in obstajajo hiše, ki jih lahko razumemo šele, ko stopimo skozi vhodna vrata. Med listanjem vizualizacij so namreč vse videti brezhibno … Svetloba je vedno prava, pohištvo postavljeno popolno in kot iz škatlice ... A šele ko v takšen dom vstopiš takrat, ko v njem nekdo dejansko živi, se pokaže, ali je projekt na papirju tudi v resnici postal prostor za življenje.

[[image_1_article_85360]]

Prav zato se v podjetju NOAH večkrat odpravijo na teren, na obisk k svojim strankam, ki jih povabijo skozi vrata uresničenih projektov, v katerih se vsakodnevno udejanjajo sanje. Tokrat so se odpravili v Tišino, stoji ena od njihovih že dokončanih hiš. Takšna, ki že kar nekaj časa ni več vizualizacija temveč dom, v katerem so se dnevne rutine že zdavnaj naselile med stene, ki so bile nekoč le črte na arhitekturnem načrtu.

Hiša, ki želi zdržati čas

Pritlična hiša v izmeri 120 kvadratnih metrov deluje umirjeno in samozavestno, pri čemer dvokapna streha z naklonom 35 stopinj in jasna, čista linija objekta ustvarjata občutek, da je hiša na tem mestu naravno prisotna, ne pa vsiljena. Gre za tip doma, ki ga ne opaziš zaradi ekstravagance, temveč zaradi občutka stabilnosti in dolgoročnosti.

[[image_2_article_85360]]

Hiša je zgrajena s steno Optimum, z dvokapnim paličnim ostrešjem in natančno oblikovanimi napušči – 30 centimetrov na čelnih in 60 centimetrov na kapnih straneh, ki so zaključeni s fasado in objektu dajejo mehak, zaključen rob. Vgrajena so Remoplast okna in vrata, ki v notranjost spuščajo veliko naravne svetlobe, senčenje pa je rešeno z električnimi roletami, kar pomeni, da se hiša na ritem dneva odziva skoraj neopazno. Komarniki in izvlečne podstrešne stopnice so tisti detajli, ki jih opaziš šele, ko jih potrebuješ in ki se takrat izkažejo za nepogrešljive.

[[image_3_article_85360]]

Objekt je bil izveden do faze »NOAH ključ«, kar pomeni, da so lastniki vstopili v dom, ki ni zahteval dodatnih gradbenih etap ali improvizacij. Takšne vselitve so praviloma najbolj zgovorne: ko se vrata prvič zaprejo za izvajalci in odprejo za družino, hiša šele zares pokaže, ali je bila zasnovana premišljeno.

[[image_4_article_85360]]

Razporeditev, ki ne potrebuje razlage

Tloris hiše je jasen in logičen, skoraj intuitiven. Vstopni del deluje kot funkcionalen filter med zunanjostjo in notranjostjo. Iz predprostora se pogled odpre proti osrednjemu bivalnemu delu, kjer se dnevna soba in jedilnica združujeta v enoten, svetel prostor z izhodom na prostorno teraso. Ta del hiše tako zaradi svoje velikosti, pa tudi zaradi načina, kako je povezan z vsemi ostalimi prostori, deluje kot središče vsakdana.

[[image_5_article_85360]]

Kuhinja je umeščena tako, da ostaja povezana z dogajanjem v bivalnem prostoru, hkrati pa ohranja svojo funkcionalno logiko. Dodatna shramba poskrbi za red, ki ga v odprtih tlorisih pogosto zmanjka, in omogoča, da kuhinja tudi ob vsakodnevni uporabi deluje urejeno.

[[image_6_article_85360]]

Hiša vključuje še kabinet, ki v sodobnih domovih postaja skoraj nujen prostor – bodisi za delo od doma bodisi kot miren kotiček za zbranost. Dve otroški sobi sta umeščeni v mirnejši del hiše, spalnica je dovolj umaknjena, da ohranja občutek intime, kopalnica in ločen WC pa sledita ritmu družinskega življenja, kjer se jutra pogosto začnejo hkrati za vse. Tehnični prostor je diskretno umeščen, a dovolj dostopen, da ne postane zgolj skladišče.

[[image_7_article_85360]]

Interier, ki ne tekmuje s prostorom

Notranjost hiše je opremljena v svetlih, naravnih tonih, ki prostoru dopuščajo, da diha. Les, nevtralne barve in zadržani materiali ustvarjajo ambient, ki ne sledi trenutnim trendom, temveč občutku trajnosti. Ni občutka, da bi interier želel preglasiti arhitekturo, saj prej velja obratno – zdi se, da jo podpira.

[[image_8_article_85360]]

Svetloba ima v tem domu pomembno vlogo. Velike steklene površine omogočajo, da se dnevni prostor skozi dan spreminja, terasa pa deluje kot naravni podaljšek bivalnega dela. V toplejših mesecih se življenje delno preseli navzven, brez občutka, da bi zapustili notranjost doma.

Opaziti je, da lastnika prostora nista opremila za fotografije, temveč za življenje. Detajli so umirjeni, funkcionalni, premišljeni. To je interier, ki bo enako deloval danes in čez deset let.

Zakaj je ogled takšnih hiš pomemben?

Za podjetje NOAH takšni obiski niso le formalnost ali priložnost za fotografije, temveč predvsem preverjanje, kako se projekt obnese, ko postane dom, ko se po hodnikih slišijo koraki, ko se v kuhinji vsak dan nekaj kuha in ko terasa postane prizorišče tistih ležernih poletnih večerov.



Hiša v Tišini je eden tistih primerov, kjer se hitro pokaže, ali je bila razporeditev res premišljena in ali materiali ter izvedba zdržijo stik z realnim življenjem. Odgovor se skriva v drobnih, vsakdanjih trenutkih: v tem, da se prostori logično povezujejo, da je svetloba tam, kjer jo potrebuješ, in da hiša ne zahteva nenehnega prilagajanja, ampak se prilagodi življenju.