V sklopu Evropskega tedna mobilnosti, ki poteka od 16. do 22. septembra, je danes na Trgu Leona Štuklja potekal Dan mobilnosti invalidov, na katerem so se predstavila številna društva, ki delujejo na območju Maribora. »Svet invalidov Mestne občine Maribor predstavlja skupaj 19 invalidskih organizacij, ki so vsaka po sebi izjemno močen in pomemben akter, ki pomaga, da se invalidi čutijo enakopravni del družbe, da so vključeni v vseh procesih odločanja v našem mestu. Tukaj lahko posebej pohvalim sodelovanje z Mestno občino Maribor, vodstvom, strokovnimi službami, ki vsakič, ko naletimo na kakšno oviro, v okviru svojih pristojnosti, pristopijo k reševanju in odpravljanju teh težav,« je za nas dejal predsednika SIMOM Milan Kotnik. Ob tem je denimo navedel vgradnjo dvigal v občinsko stavbo in Narodni dom.
[[image_1_article_70077]]
A kot prizna Kotnik, prostor za izboljšanje še obstaja. »Nekatere zadeve so še vedno nerešene, zaradi različnih razlogov. Še vedno nas malo žuli nerealizacija invalidskega stranišča v samem središču mesta, ampak verjamem, da bomo tudi to s skupnimi močmi uspeli rešiti,« je prepričan Kotnik.
Mnogim skupinam invalidov tudi Maister ni v pomoč
Ob Dnevu mobilnosti invalidov so poleg predstavitve delovanja različnih društev opozorili tudi na izzive s katerimi se v mestu soočajo invalidi. Med drugim so predstavili težave pri vstopanju in uporabi vozila Maister. »Veliko invalidov namreč ne dobi dovolilnic za vstop in vožnjo po peš coni, vozilo Maister pa za nekatere skupine invalidov ni rešitev za lažjo mobilnost po peš coni mesta Maribor,« pojasni Alenka Gajšt, iz Društva študentov invalidov Slovenije.
[[image_2_article_70077]]
In kakšni so bili rezultati predstavitve? »Ugotovili smo, da nekateri gibalno ovirani, ki imajo širše invalidske vozičke ali širše hodulje, v Maistra ne morejo vstopiti, ker so vrata preozka. Tudi klančina je precej strma, tako nekateri, ki uporabljajo samo hoduljo, po tej klančini ne zmorejo. Nekateri električni vozički, ki so sicer dovolj ozki, so precej težki – tudi do 100 kilogramov, kar je seveda po strmi klančini težko potiskati navzgor,« pojasni Gajšt in ob tem poudari, da vozniki Maistra vedno pomagajo, a potreba po prilagojenem vozilu ostaja, tako Gajšt še pozove Mestno občino Maribor, da kupi invalidom dostopno vozilo, ki bi vozilo po peš conah oziroma po vseh conah umirjenega prometa v Mariboru.
Za gibalno ovirane v peš coni veliko težavo predstavlja nevzdrževan tlak
Da bi si lažje predstavljali, zakaj je tako pomembno, da imajo invalidi v peš conah primerno pomoč, smo se z gospo Gajšt odpravili s Trga Leona Štuklja do Slomškovega trga in nazaj. Na poti nam Gajštova pojasnjuje, kaj vse lahko invalidom predstavlja težavo. »Za vse, ki so gibalno ovirani je seveda najbolj primerna ravna gladka podlaga, kjer ni granitnih kock in da je ta tlak dobro vzdrževan. Vse luknje, majave površine so lahko nevarne. Nevarne so tudi vse površine, ki ob dežju postanejo spolzke, saj opora na berglah ni več takšna kot bi morala biti. Za slepe in slabovidne pa je težava to, da ni talnih taktilnih vodil. Ponekod se je možno orientirati po tlaku, a nastane problem, ko sredi poti naletiš na recimo drevo. Torej ni neke ravne linije, kjer bi bili brez ovir. Dokler se ne bo ta vidik vključil v neke splošne arhitekturne načrte, bodo ti izzivi ostajali,« pravi Gajštova.
[[image_3_article_70077]]
Vseskozi so sicer v pogovorih s pristojnimi na mariborski občini, a urejanje po besedah Gajštove poteka počasi. »Vse je seveda tudi odvisno od vseh drugih projektov in sredstev, ki jih prejmejo. Znotraj peš cone je največja težava slaba vzdrževanost tlaka, kjer pride do lukenj. Za slepe in slabovidne, ki se po navadi gibljejo ob robovih stavb, pa velik problem predstavljajo gostinski lokali s terasami, koši za smeti, reklamni panoji ipd. Gibanje je tako zelo, zelo oteženo.«
Parkirnih mest vse manj, se mesto za invalide zapira?
»Zadnja leta me v Mariboru najbolj moti, da se mesto čedalje bolj zapira tudi za invalide. Tudi invalidska parkirišča se ukinjajo. Težko pa je, da bi parkirala na nekem oddaljenem parkirišču in nato pešačil do nekih lokacij v centru mesta. Nekateri ne moremo prehoditi velike razdalje, tako se zdi, da se mesto invalidom dobesedno zapira,« pravi Ksenija, ki se nam je pridružila na sprehodu.
»Tudi Mestni park se je obnovil, dali so se tlakovci, ki sploh niso primerni za nas, položili so se neobdelani kamenčki, nekatere potke, ki so bile prej asfaltirane so sedaj makadamske, ob stopnicah ni klančine,« našteva Ksenija.
»Najbolj me skrbijo govorice, da bo zdaj počasi prišel na vrsto tudi Slomškov trg, da ga bodo zaprli za avtomobile. Ob tem se vprašam, kje bom sploh lahko še parkirala, da bom imela čim bližje do določenih vsakodnevnih opravil,« k temu še doda Erna, še ena izmed naših sogovornic, ki si pri hoji pomaga z berglami. Ob vsem naštevanju izzivov se razumno pojavi vprašanje, ali je Maribor res prijazen invalidom? Mestna občina Maribor je namreč prejemnica listine Občina po meri invalidov. No, naši sogovornici Ksenija in Erna v en glas odgovorita: »Ne«.
