Dan mobilnosti invalidov v Mestni občini Maribor (MOM) se je danes začel na Trgu svobode, kjer so že od jutra pripravili akcijo ozaveščanja o parkiranju na mestih za invalide, vzporedne aktivnosti pa so pripravili tudi na več lokacijah po mestu. Pripravil so tudi sprehod po mestu, na Slomškovem trgu, denimo, so na nekaj parkirnih mest postavili prazne invalidske vozičke, na katere so izobesili list papirja z napisom Samo vzamem, pa grem, ter prikazali tudi težave, s katerimi se srečujejo pri prevozu invalida.
Predlogi invalidov bodo romali na občino
Tim Zupan, prostovoljec iz Zavoda Pip, je povedal, da preko informacijske točke ozaveščajo mimoidoče o mobilnosti, tudi na območju Evrope, istočasno pa sprejemamo tudi predloge za mestno občino, kako bi lahko izboljšali mobilnost. »Slednje lahko napišejo na manjše listke, ki jih bomo posredovali pristojnim občinskim službam. In med temi predlogi opažamo, da si številni želijo zaprtje Lenta, kjer bi lahko uredili promenado in jim tako omogočilo boljšo mobilnost,« je pojasnil Zupan in dodal, da gibalno ovirane osebe pogrešajo še možnost izposoje električnih koles, glede na to, da druga večja mesta v držali to možnost že imajo. Ivan Kotnik, predsednik Sveta invalidov MOM, pa je v nagovoru med drugim poudaril, da so invalidi prav tako ljudje. »Želimo v mesto, se pokazati v javnosti in obenem opozoriti na svoje probleme. Zato pozdravljamo takšne dneve, kot je današnji, da opozorimo na težave in istočasno pokažemo kaj znamo, saj smo enakopravni del te družbe,« je poudaril Kotnik.
Stopnice, klančine, visoki robniki, granitne kocke
Med udeleženci prireditve je bil tudi 46-letni Sebastijan Vončina iz Maribora, ki od rojstva boleha za cerebralno paralizo in je ves čas na invalidskem vozičku. »Stanje v Mariboru se izboljšuje, a še vedno naletim na kakšno težavo. To je lahko že samo ena stopnica, ki v bližini nima ustrezne poti, da bi jo lahko premagal in zaradi nje moram daleč na okrog,« je poudaril Vončina. Ves čas s pomočjo bergel hodi Mariborčanka Erna Bezjak, ki kljub cerebralni paralizi sicer lahko vozi tudi avtomobil, vendar se mora, kot pravi, kdaj odpraviti iz vozila in obiskati, denimo, kakšno ustanovo ali trgovino. »Po mestu sem prisiljena, da izberem takšno lokacijo, na kateri ni nobene ovire. Vseeno pa se mi zdi, da v Mariboru še marsikaj manjka. Največjo težavo mi predstavljajo visoki robniki pločnikov, ki so brez ustrezne klančine in stopnica visoka, da bi jo lahko premagala. Težavne so tudi granitne kocke, razpoke na pohodnih površinah,« je razložila Bezjakova.
Prisotna pri najrazličnejši opravkih
Težave pri mobilnosti invalidov opaža spremljevalka invalidne osebe Mateja Selinšek iz društva Librasist Štajerske, ki invalidno osebo petkrat na teden spremlja na vsakodnevnih poteh. »Kot spremljevalka v mestu, kamor se odpravi po najrazličnejših opravkih, ji večkrat priskočim na pomoč pri premagovanju najrazličnejših ovir. Najpogosteje obstane pred arhitektonskimi ovirami, različnih klančinah, ki so velikokrat prestrme in jih z vozičkom sama težko premaga. Tudi v mestnem parku, na primer, je takšna klančina, ki jo sama ne more premagati,« je dejala Selinškova.