V Lenartu so danes podpisali izvajalske pogodbe za gradnjo čistilne naprave Lenart. Pogodbo za sklop ena, dva in štiri sta podpisala mag. Janez Kramberger, župan Občine Lenart, in Branko Potočnik, direktor podjetja CID – ČISTILNE NAPRAVE, družba za projektiranje, izgradnjo in upravljanje čistilnih naprav, d.o.o. iz Kopra. Za sklop dve pa je z županom pogodbo podpisal Janez Belna, direktor podjetja KOMUNALA SLOVENSKE GORICE komunalne, storitvene in trgovske dejavnosti d.o.o. Pri podpisu je bil prisoten tudi minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak.

Z načrtovano investicijo bodo v Lenartu uredili odvajanje in čiščenje odpadnih voda, hkrati pa omogočili kapacitete za prevzem grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav za tista območja občine Lenart, kjer ni urejenega sistema odvajanja in čiščenja.Vrednost investicije znaša 5.647.718,70 evra, od tega evropska sredstva znašajo 2.790.939,22 evrov, Republika Slovenija za investicijo zagotavlja 697.734,81 evra, ostala sredstva bodo zagotovljena iz občinskega proračuna Občine Lenart.

Mag. Janez Kramberger: Gre za največjo naložbo v zgodovini občine

Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je dejal, da je projekt izgradnje čistilne naprave s prečrpalnim vodom in fekalno postajo največja naložba v zgodovini občine. “To je projekt za naslednje generacije, zato smo izvajalski pogodbi simbolično podpisali tudi ob vrtcu, ker pa je projekt dolgoročno zelo pomemben za občino, smo na vrtčevski zelenici zasadili tudi lipo.”

“S to investicijo bomo celovito pokrili naselji Lenart in Radehova, ki obsegata okoli 3.500 prebivalcev,” je še povedal lenarški župan in dodal, da ima mesto Lenart dve čistilni napravi, severna iz leta 2006 ni nikoli dobila uporabnega dovoljenja, saj je po njegovih besedah narejena tako, da ne more čistiti. “Obstoječo čistilno napravo na severni strani bomo porušili, zgradili novo, fekalije z južnega dela mesta Lenart pa bomo prečrpavali na severni del. Zaradi nerešenega odvajanja je bila občini že naložena denarna kazen. Ob tem naj povem, da smo si kar štiri leta, potem ko smo že imeli odobrena sofinancerska sredstva, prizadevali za uskladitev projekta.”  

Obstoječo čistilno napravo na severni strani bomo porušili, zgradili novo, fekalije z južnega dela mesta Lenart pa bomo prečrpavali na severni del.

V drugi polovici prihodnjega leta bi lahko začeli s poskusnim obratovanjem nove čistilne naprave, do konca leta 2023 pa mora biti projekt v celoti zaključen. Krajani Lenarta in Radehove, ki so že priključeni na obstoječi sistem javne kanalizacije, dodatnih stroškov z izgradnjo nove čistilne naprave ne bodo imeli, tisti, ki pa imajo še vedno greznični sistem, pa se bodo priključili na novo. Tretjina prebivalcev občine Lenart pa je na tako razpršeni poselitvi, da na teh območjih nikoli ne bodo zgradili večjih čistilnih naprav, pač pa bodo odvajanje in čiščenje odpadnih vod reševali z manjšimi čistilnimi napravami.

Mag. Andrej Vizjak: Čistilne naprave so ključnega pomena za varstvo okolja

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je poudaril, da je vesel, da se s tem rešuje pomembna okoljska rana te občine. “Čistilne naprave so ključnega pomena za varstvo okolja, zlasti podzemnih voda, in so prepotrebne. V zvezi s tem imamo kar nekaj opominov Evropske komisije. Tudi v prihodnje bo država sofinancirala, ob večjih projektih, tudi manjše sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda, pod 2.000 PE. Za te namene imamo zagotovljenih približno 50 milijonov evrov.”

Tudi v prihodnje bo država sofinancirala, ob večjih projektih, tudi manjše sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda, pod 2.000 PE. Za te namene imamo zagotovljenih približno 50 milijonov evrov.

Ob tem se je minister Vizjak z županom pogovarjal o sprejetju občinskega prostorskega načrta. “Občina je v zvezi  s tem v fazi pridobivanja končnih mnenj oziroma v sklepnem postopku. Na ministrstvu se bomo potrudili, da bomo organizirali še nekatere dodatne sestanke, ki bodo povezani s čimprejšnjimi odobritvami s strani mnenjedajalcev, med katerimi je tudi Direkcija RS za vode. Presojali bomo tudi, ali je res potrebno izdelati celovito presojo vplivov na okolje.” Še pred podpisom pogodb si je ministe ogledal muzejsko zbirko »Maister po Maistru« na Zavrhu.

Ob podpisu izvajalskih pogodb so najmlajši iz vrtca poskrbeli za krajši kulturni program. Njihovi igrivi in spontani koreografiji so se pridružili tudi minister, poslanec, predstavniki občinske uprave, izvajalci projekta in drugi prisotni:

Tehnične rešitve

Projekt zajema gradnjo klasične pretočne naprave s suspenzijo biološkega blata, delno aerobno stabilizacijo blata, dostabilizacijo blata v zgoščevalcu blata, dodatno kemično čiščenje fosforja in strojno zgoščanje blata. Predvidena je predhodna denitrifikacija. Linija vode se bi izvedla v dveh enakih vzporednih linijah. Predvidena biokemijska zmogljivost čistilne naprave je 4.950 PE, hidravlična zmogljivost pa 30,93 m3/h pri sušnem in 267,8 m3/h in pri deževnem dotoku.

Predvidena biokemijska zmogljivost čistilne naprave je 4.950 PE, hidravlična zmogljivost pa 30,93 m3/h pri sušnem in 267,8 m3/h in pri deževnem dotoku.

Projekt predvideva predelavo obstoječega predčiščenja (vhodno črpališče, elektromotorne grablje, peskolov), nadvišanje sten obstoječega prezračevalnega bazena in njegovo spremembo v prvi del prezračevalnega bazena (denitrifikacijo), odstranitev vseh biorotorjev in rušenje njihovih bazenov, gradnjo novega drugega dela prezračevalnih bazenov (nitrifikacije), izvedbo obarjanja fosforja, gradnjo naknadnega usedalnika in gradnjo objekta za strojno zgoščanje blata. V projektu je predvideno nadvišanje sten obstoječega prezračevalnega bazena za 1,20 m, tako naj bi se pridobila prostornina denitrifikacije 635 m3. V projektu je predvidena gradnja dveh okroglih naknadnih usedalnikov s horizontalnim pretokom in gradnja dveh črpališč za povratno in presežno blato, v katerih je skupno vgrajenih šest črpalk.

Čistilna naprava ob Globovnici bodo preuredili v centralno črpališče

V okviru operacije bodo obstoječo čistilno napravo ob Globovnici preuredili v centralno črpališče s sprejemno fekalno postajo in izgradili tlačno kanalizacijo, s katero bodo to lokacijo povezali z gravitacijsko kanalizacijo v Radehovi in naprej na centralno čistilno napravo. S tem se bo omogočilo, da se odpadne vode dela aglomeracije (severni in zahodni del mesta) odvedejo na centralno čistilno napravo Lenart in se tako zagotovi celovito odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda v aglomeraciji Lenart v Slovenskih goricah. V sklopu projekta bo tudi izgrajena 1.064,30 metrov novega kanalizacijskega omrežja na Kidričevi ulici v Lenartu.

Sklep o sofinanciranju je bil izdan 5. julija letos

Ministrstvo za okolje in prostor je 5. julija letos izdalo sklep o sofinanciranju operacije iz Kohezijskega sklada za operacijo Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Lenart, za katero skupna višina sredstev za izvedbo znaša 5.647.718,70 evrov. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov za operacijo je od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023. Prispevek na programskem območju kohezijska regija vzhodna Slovenija znaša največ 3.488.674,03 evra, od tega je prispevek Evropske unije v višini 80 odstotkov zneska, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno naložbo, vendar ne več kot 2.790.939,22 evra, pripadajoča udeležba Republike Slovenije znaša 20 odstotkov, vendar ne več kot 697.734,81 evra. Vsa preostala potrebna sredstva za izvedbo in dokončanje operacije je dolžna zagotoviti Občina Lenart iz občinskega proračuna.