Državni sekretar Aleš Mihelič si je danes z ostalimi povabljenimi gosti ogledal gradbišče gradnje predora Pekel, kjer bo delavce od danes naprej varovala sv. Barbara, in potek gradbenih del na viaduktu Pesnica.

Gradbišče gradnje predora Pekel v okviru nadgradnje železniške proge Maribor – Šentilj so danes dopoldne obiskali Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, Ljiljana Herga, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo, Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, Gregor Žmak, župan Občine Pesnica, mag. Vladimir Maher, podžupan Občine Šentilj, Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investicije v železnice na DRSI in predstavniki izvajalcev – Pomgrad, Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding, Gorenjska gradbena družba.

Seznanili so se s potekom gradbenih del na viaduktu Pesnica, nato pa so, kot je običaj na tovrstnih gradbiščih, pred predorom postavili kipec sv. Barbare, zaščitnice rudarjev in predorskih delavcev. Kipec je postavila botra predora, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo Ljiljana Herga.

Aleš Mihelič: Varnosti na vseh gradbiščih posvečajo veliko pozornosti

Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, je v izjavi za javnost ob postavitvi kipca sv. Barbare poudaril, da je varnost na gradbiščih izjemno pomembna in da ji na vseh gradbiščih posvečajo veliko pozornosti. “Projekt nadgradnje železniške povezave Maribor – Šentilj na tem odseku, ki ga delamo, obsega kar ponosnih 300 milijonov evrov, od tega v tem zadnjem segmentu, vrednem približno 100 milijonov evrov, gradimo dva najzahtevnejša objekta – viadukt Pesnica in predor Pekel. Železniška proga, ki je potekala po prejšnjem koridorju, je zaradi nevarnega nasipa, ki ne zagotavlja ustrezne varnosti, postala rahlo nevarna in neustrezna. Zato smo se odločili za nov železniški viadukt, ki bo najdaljši v Sloveniji. Predor Pekel, ki bo dolg približno kilometer in pol, bo omogočal dvotirnost, v začetku pa bo izveden kot enotirna povezava. Veseli smo, da bomo obstoječo infrastrukturo uporabili za drugi trajnostni način vožnje in mobilnosti – za novo kolesarsko povezavo.”

Železniška proga, ki je potekala po prejšnjem koridorju, je zaradi nevarnega nasipa, ki ne zagotavlja ustrezne varnosti, postala rahlo nevarna in neustrezna. Zato smo se odločili za nov železniški viadukt, ki bo najdaljši v Sloveniji.

Mihelič je še dejal, da so dela na povezavi Maribor – Šentilj v veliki meri že zaključena: “Manjkajo nam še viadukt, predor, cestna križanja, signalno-varnostne naprave in druga pripadajoča oprema. Projekt bo zaključen v prvi polovici leta 2023.”

Marko Movrin, direktor projekta železnic na Direkciji RS za infrastrukturo, je povedal, da bo količina vsega izkopanega materiala v predoru približno 200 tisoč m3, predor pa gradijo po novi avstrijski metodi: “Ta metoda predvideva izkop predora s stropnim varovanjem oboka v posameznih fazah. Izvajalci delajo 24 ur na dan, v tem trenutku pa se izkop izvaja s predorskim bagerjem in frezanjem, predvideno pa je tudi miniranje. Kar zadeva gradnjo železniškega viadukta, lahko povem, da bo betonaža prekladnih konstrukcij izvedena v sedmih fazah. Kot zanimivost naj povem, da bo imela posamezna faza okoli 1.540 kubičnih metrov betona, kar, da ponazorim, predstavlja za okoli 30 hišnih plošč. Celotnega betona bo približno 70 tisoč kubikov, kar predstavlja okoli 11 tisoč hrušk betona.”

Predor Pekel

Predor Pekel, vključno z reševalnim rovom, bo del nove dvotirne proge železniške povezave Maribor—Šentilj in bo zgrajen severno od Maribora ter vzhodno od obstoječe proge, ki trenutno Maribora poteka skozi železniški predor Počehova. Z vidika varnosti bo predor opremljen s sistemom klica v sili, z videom nadzorom in s sistemom za javljanje požara. V okviru gradnje predora bo izvedena tudi gradnja zbiralnika odpadnih voda, pogonske centrale in gradnja vodohrama ter hidrantnega omrežja.

Z vidika varnosti bo predor opremljen s sistemom klica v sili, z videom nadzorom in s sistemom za javljanje požara. V okviru gradnje predora bo izvedena tudi gradnja zbiralnika odpadnih voda, pogonske centrale in gradnja vodohrama ter hidrantnega omrežja.

Trenutno potekajo dela na južnem in severnem portalu predora. Gradnja predora poteka po glinenem laporju s tankimi, redkimi polami peščenjaka. Za izkop materiala se uporabljata predorski bager in freza. Izvajalec ima v planu, da bo izkopna dela izvedel tudi z miniranjem, za podpiranje predora pa uporabljajo stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider. Izkopna dolžina predora bo 1.530 metrov. Dela bodo predvidoma zaključena marca 2023.

Novi viadukt Pesnica

Novi viadukt bo prečkal Pesniško dolino na višini 15 metrov nad tlemi in bo speljan čez avtocesto Al Šentilj—Maribor, regionalno cesto R2-449 Pesnica—Lenart, potoka Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Potekal bo vzhodno od obstoječega železniškega viadukta, na južni strani bo navezan na novi predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica.

Viadukt bo postavljen na 62 armiranih betonskih stebrih. Stebri bodo okrogli s premerom 1,60 metra ter ovalni s premerom 1,60/2,40 metra. Zgornja konstrukcija viadukta bo iz armiranega prednapetega betona, s širino plošče 13,36 metra, ki omogoča namestitev dveh tirov.

Viadukt bo postavljen na 62 armiranih betonskih stebrih. Stebri bodo okrogli s premerom 1,60 metra ter ovalni s premerom 1,60/2,40 metra. Zgornja konstrukcija viadukta bo iz armiranega prednapetega betona, s širino plošče 13,36 metra, ki omogoča namestitev dveh tirov. Za zmanjšanje emisij hrupa, bo na obeh straneh viadukta postavljena transparentna, 1,5 metra visoka protihrupna ograja. Trenutno je v izvedbi globoko temeljenje ter gradnja stebrov, v pripravi je tudi podporna konstrukcijo za 4. polje prekladne konstrukcije. Po dokončanju konstrukcije objekta sledi namestitev tira, izvedba vozne mreže ter signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav.