Vzletišče v Čagoni, s katerimi upravlja Aeroklub Sršen Cerkvenjak, združuje tri sekcije; letalsko, modelarsko in sekcijo motornih padalcev. Vzletišče, ki je edino tako v osrednjih Slovenskih goricah, ima travnato stezo za vzletanje in pristajanje zrakoplovov, predvsem ultralahkih in drugih manjših letal, motornih zmajev ter motornih padalcev. Ob glavni stezi (v smeri jugo-vzhod) je še manjše, tako imenovano modelarsko vzletišče, v dolžini 250 in širini 20 metrov, ki ga v prvi vrsti uporabljajo člani modelarske sekcije. Teh je 28, sekcija pa aktivno deluje od leta 1987, zadnjih 19 let na vzletišču v Cerkvenjaku. Vodja sekcije Danilo Čerič nam je povedal, da njihovi člani vse makete letal izdelujejo sami. “Ne izdelujemo abstraktnih letal, temveč makete pravih. Običajno v razmerju 1:2, 1:3, najmanjši so 1:4.”
Aleš Gašparič je izdelal maketo ameriškega nadzvočnega vojaškega lovskega letala
Po velikosti ena največjih letalskih maket, zagotovo pa najdražja, je ameriško bojno letalo RC F100. Gre za reaktivno letalo, težko 24,8 kilogramov, s plinsko turbino, ki ima potisk 21 kilogramov, in turboreaktivnim motorjem. F100 je bilo prvo ameriško nadzvočno vojaško lovsko letalo, izdelano v 50-ih letih. Danes jih leti le še zelo malo, kvečjemu kak zbirateljski primerek. Sicer pa je imelo letalo zaradi puščičastih kril težave z varnostjo. Njegove letalne lastnosti so bile zlasti pri počasnem letenju slabše, prihajalo je celo do nesreč. Maketo omenjenega letala je sestavil Aleš Gašparič, sicer Šentiljčan, ki se je pridružil modelarski sekciji v Cerkvenjaku. Reaktivec je izdelan v merilu 1:4,5. “Letalo sem kupil kot polizdelek in ga nato v približno osmih mesecih sam dokončal. Vgradil komponente, izdelal podrobnosti, ga pobarval ter polakiral. Zanj sem odštel približno 12 tisoč evrov.”
Aleš z omenjenim letalom, katerega trup meri več kot tri metre, običajno leti v Cerkvenjaku, na letalskih in drugih dogodkih pa tudi drugod. “To reaktivno letalo v zraku dosega hitrost od 350 do 400 kilometrov na uro, pri pristajanju pa do 100 kilometrov na uro. Tako da zahteva precej znanja in izkušenj pri vodenju.”
Trenutno Aleš Gašparič izdeluje še enega podobnega reaktivca, tako imenovanega Jastreba J21. Gre za maketo jugoslovanskega jurišnega vojaškega letala v merilu 1:4, razpon kril bo okoli tri metre (pripadnik akrobatske vojaške letalske skupine iz 80 let – Leteće zvezde). Reakcijski motor ima potisk okoli 20 kilogramov. Tovrstna maketa je v modelarskem svetu precej velika redkost, sploh v tej velikosti, tako da je ta maketa verjetno edina na svetu.
Sicer pa ima naš sogovornik vsega skupaj 12 maket letal, od jadralnih letal v merilu 1:3 do akrobatskih letal v merilu 1:2. Po velikost največji je akrobatski dvokrilec v merilu 1:2 – Pitts S-1S.
Letijo do največ 400 metrov visoko
Vsak član modelarske sekcije ima sicer vsaj pet maket letal. “Naši člani so izdelali npr. Cessno 172, maketo vlečnega letala francoske izdelave Robin DR 300, akrobatska letala Extra 300 in jadralna letala v razmerju 1:3 z razponom kril več kot 6 metrov. Ta letala z drugim vlečnim modelom potegnemo na določeno višino, nakar se odklopijo in sama nadaljujejo pot. Sam imam Pelanko Decathlon, letalo v razmerju 1:2,5. Gre za velika letala z do 150-kubičnimi bencinskimi motorji, ki so lahko dvo- ali štiritaktni,” še pojasni Čerič.
Daljinsko vodene makete letal lahko poletijo do tri kilometre daleč, v praksi je ta razdalja krajša, saj mora imeti modelar maketo ves čas v vidnem polju. “Letimo maksimalno do 350 metrov višine, kar je že zelo visoko. Pri tej višini letijo že prva letala. V praksi je običajno tako, da rekreativno letimo do 100 metrov visoko, v času tekmovanja v vleki jadralnih letal pa tudi od 350 do 400 metrov. Takrat je sicer okoliški zračni prostor zaprt. Sicer pa veter pri letenju ne sme presegati 24 kilometrov na uro.”
Cene letalskih maket se gibljejo od 300 do 30.000 evrov
Najcenejše tovarniško izdelane makete iz elapora (vrste stiropora) stanejo od 300 evrov naprej, najdražji modeli pa tudi do 30.000 evrov. “Naša najdražja maketa stane okoli 15.000 evrov. Govorim o materialni vrednosti, številnih ur dela, teh je lahko tudi od 600 do 800, pa nihče ne računa. Vložen material, les platno, kompozit, ogljik, steklena vlakna, … lahko stane med tri in pet tisoč evrov, motorji pa od 600 do 3.000 evrov.”
Na vprašanje, ali se ob pristanku ali drugih manevrih kdaj kak model letala uniči, Čerič odgovarja: “Zelo redko. V zadnjih 15 letih je samo enemu modelarju odpovedala komanda, maketa pa je posledično pristala na njivi in se razbila. Satelitska tehnika je danes že zelo napredovala. Pri vodenju makete letala, vredne od 10 do 18 tisoč evrov, si ne moreš privoščiti nezanesljive elektronike.”
