V teh dneh se tudi po naših gričih že oglašajo klopotci, ki veljajo za simbol vinogradništva in naznanjajo prihajajočo jesen. “V preteklosti je klopotec s svojim poslanstvom predstavljal odganjanje (ptičev) in utrinke veselja, sreče, upanja in hkrati strahu med mladimi in starimi. V današnjem času pa je to predvsem znak privabljanja. Privabljanja častilcev vinske trte, grozdja in vina k vsakoletni novi trgatvi. Je zahvala gospodarja vsem, ki so skozi leto trdo delali in skrbeli za vinograd. In melodija klopotca je bila krona opravljenega dela narave in človeka. In veselo druženje ob harmoniki pod klopotcem je trajalo pozno v noč,” je v knjigi Klopotec med drugim zapisal Drago Korade, ljubiteljski etnolog iz Spodnje Kungote.

Del zbirke je klopotec, ki je bil izdelan leta 1965

Marsikdo pa ne ve, da je na Gorci v Malečniku Oskar Neuvirt, gasilec pirotehnik v pokoju, v zadnjih letih pa tudi lokalni vodnik in pisec aforizmov, na svoji domačiji zbral več tipov klopotcev, zbirko pa sedaj predstavlja obiskovalcem in ostalim, ki jih tovrstna tehnična in kulturna dediščina zanima. V neposredni bližini Marijine cerkve na Gorci si lahko ogledamo slovenjegoriški oziroma prleški tip klopotca, ki ima štiri krake (dve vetrnici), haloškega s šestimi kraki (tremi vetrnicami), Oskarjeva velika želja pa je pridobiti še avstrijski tip klopotca, ki ima osem krakov oziroma štiri vetrnice, postavljajo pa ga ob meji s Svečino. Zbirka pa obsega tako majhne, srednje kot tudi velike primerke klopotcev.

Oskarjeva velika želja pa je pridobiti še avstrijski tip klopotca, ki ima osem krakov oziroma štiri vetrnice.

“Še posebej zanimiv je haloški klopotec, ki ga je izdelal eden izmed Pohorcev, nima pa niti enega vijaka, temveč samo žeblje. Ta srednji tip slovenjegoriškega klopotca je najbolj razširjen, navadno pa ima štiri krat po dva macleka. Obstaja pa še podtip z dvema kolesoma, na katerima so nameščeni trije macleki, tovrstne klopotce pa zlasti postavljajo v Prekmurju in na Goričkem,” nam razloži Neuvirt in pokaže na najstarejši klopotec z letnico izdelave 1965, naredil pa ga je Tone Dvoršak iz Metave. Njegova posebnost je, da ima na koncu krakov nameščene posebne kovinske ploščice, ki v primeru močnega vetra delujejo kot zavore.

Simbolni pomen elementov klopotca po Neuvirtovo

Oskar Neuvirt v nadaljevanju pojasni simbolni pomen posameznih elementov klopotca, kot pravi, po njegovo:

Drog ali stojalo: Simbolizira gospodarja, ki je vedno trden in pokončen. Korenine ima v zemlji. Izdelan je iz mehkega lesa, kot je mehko njegovo vinogradniško srce.
Stol: Predstavlja vinogradniško posestvo in je stvar, ki povezuje vse elemente in smisel našega dela.
Deska ali blaja: Predstavlja kmetijsko ministrstvo, saj vsi tolčejo po njem, on pa vedno in isto klepeta nazaj. Desko, iz katere je narejena blaja, je treba namakat nekaj časa v gnojni jami. V naši politiki pa itak vedno nekaj smrdi.
Gredelj: Pomeni denar in bogastvo. Vse se vrti okrog denarja. Vendar gredelj je treba mazati, drugače se ustavi. To pomeni, da moramo krepko mazati, če želimo kaj doseči. Za mazanje je najboljši goveji ali kozji loj.
Vilice: So element, v katerega so vpeti macleki in simbolizira dajatve, ki jih dajemo državi. Če vilice preveč zategneš, se maclek ustavi in takrat ni dobro, sledi štrajk kmetov. Doživel sem že protest kmetov, ki so kar po ulici polivali mleko. Mogoče bom še kdaj doživel, da bodo vinogradniki polivali vino.
Macleki: Delavci v gorici, garači, ki obdelujejo trto. Navadno so to isti ljudje, ki delajo tudi v kleti in še marsikje. Macleki morajo biti iz bolj trdega lesa, ker je lažje zamenjat desko kot macleke. Kako simbolni pomen je ta zamenjava, saj deska pomeni ministrstvo, in tudi tega lahko menjamo, če je volja seveda.
Križ: Simbolizira znanje in spretnost. Povezuje peresa ali letance- veternice. Haloški klopotec sicer nima križa, ker ima eno “letanco” več kot slovenjegoriški. To pomeni, da so haložani bolj pametni kot mi, saj je izdelava križa za šest peres bolj zahtevna.
Vetrnica: Ženska pri hiši, ki vse skupaj poganja in je iz mehkega lesa, kot je mehka njena duša . Simbolizira tudi dolg jezik. Zato so si moški izmislili zavoro ali bremzo, s katero ustavijo vetrnice. Veternica se fiksira (pritrdi) z
Zatičem ali kajlo, ki tako simbolizira gospodarjevo premoženje. Kakšno premoženje, naj si vsak sam misli.
Rep ali metla: Ljubica od gospodarja, ki se vsako leto menja, ni nič stalnega pri hiši.

Znova bo sestavil velik klopotec, ki ga je leta 2018 močan veter na Gorici poškodoval

Del Neuvirtove zbirke je tudi posebej velik klopotec, katerega krak v dolžino meri kar 2,60 metra. Leta 1978 sta dva primerka teh klopotcev izdelala Slavko in njegov sin Milan Žerjav iz Jakobskega Dola. “Ko se je Milan priženil v Celestrino, je klopotec podaril planinski sekciji na Gorci, po prenehanju delovanja sekcije ga je dobilo v dar Turistično društvo Malečnik. Leta 2018 ga ob močnem vetru niso ustavili, posledično pa so vetrnice dobesedno končale v dolini. Dijaki Lesarske šole Maribor so križ in vetrnice izdelali na novo, sam pa ga bom zdaj ponovno sestavil,” še pove naš sogovornik. Omeni še klopotec, ki so ga imeli kakšnih deset let člani rancarskega društva na podstrešju, nakar ga je Oskarju podaril Franc Duh, ter tako imenovane namizne klopotce, ki so precej manjši, vendar kljub temu delujejo. “Pravi poznavalci oziroma izdelovalci klopotcev so celo izdelali macleke iz različnih vrst lesa. Na ta način so iz njih privabili različen zvok.” 

Vesela navada postavljanja klopotcev je imela v preteklosti tudi skrbi

Za klopotce velja, da jih začnemo postavljati, ko godujeta Jakob in Ana, to je zadnje dni v juliju, in nato vse do 24. avgusta. Pospraviti jih je potrebno do 1. novembra. Vesela navada postavljanja klopotca v preteklosti pa je hkrati imela tudi skrbi. Oskar Neuvirt pojasni: “Lastnik klopotca, gospodar, je namreč v začetku oktobra delal obračune s svojimi vajncerli. Če je bil v preteklem letu zadovoljen z njimi, so lahko ostali v njegovih skromnih viničarijah. Če ne, so morali oditi in iskati novega gospodarja in streho nad glavo. In prav zato je postavljanje klopotca pomenilo priložnost, da pozabijo na skrbi in se malo poveselijo. Postavljanje je potekalo tako, da so povabili še sosede. Prihajalo so možje, fantje in dekleta ter kup razigranih otrok. Prišel je star harmonikar. Gospodinja je ponudila dišeče sirove štruklje. Ni manjkala tudi dobra kapljica in žganjica. Ko so se okrepčali, so krenili vsak s svojim delom klopotca v vinograd do klopotčevega stebra. Tam so ob petju in šalah začeli sestavljati klopotec. K drogu so prislonili dve lestvi. Na njih sta se povzpela dva najbolj močna in spretna fanta. S pomočjo vrvi sta vlekla na vrh vsak del posebej. Slišala se je harmonika in vrisk otrok. Včasih je delo za trenutek zastalo, saj so morali klopotec malo »podmazati«. Večje dele, kot sta stol in blaja, so od spodaj dodatno potiskali z dolgimi rajcami. Ko je bil glavni in najtežji del stol na drogu, se je fant na lestvi zadrl: »Že sedi, že sedi kot pečena goska.« Ko sta bila pripeta še metla ali rep in zakajlane veternice, so klopotec ročno pognali, če ni bilo dovolj vetra. Če je harmonikar še zmogel igrati, so tudi zaplesali. Gospodar je bil vesel, hkrati pa je že njegov pogled pomenil, da morajo od sedaj naprej biti kokoši zaprte. Otroci nimajo kaj iskati v vinogradu, saj se dogajajo čudne stvari. V vinogradu so kače, ki bodo izginile tik pred trgatvijo. Pojavil se bo hudi in zlobni ovtar, ki bo čuval sladko grozdje pred tatiči in kurami. Zatem so se počasi porazgubili po revnih viničarijah k vsakdanjim skrbem. Fantje pa so z dekleti pod klopotcem in v vinogradu kovali načrte za lepšo prihodnost.”

Oskar Neuvirt

Postavimo klopotec

Na vrh klanca,
dva črna vranca,
na vozu pa lepotec,
naš štajerski klopotec.

V gorico spet hitijo,
da šego staro obudijo.
Za vozom muzikaš,
pokaži nam kaj znaš.

Gospodar ponudi vina,
vsem cedi se slina.
Mati speče kruhek,
v peči čaka pujsek.

Fantje zbrani zapojo,
le še rep mu pridajo,
pazi škorec se tatič,
da zapiha nam vetrič!

Že se bliža topla noč,
fant odpelje punco proč.
Mu je obljubila vroča vsa,
»poglejva, če se grozdek že mehča.«