Simoničeva domačija v Trnovski vasi je ena redkih ohranjenih izvirnih panonskih domačij v Sloveniji. Ima slamnato streho in je zgrajena v obliki črke L. Je prava panonska hiša, lesena »cimprana« stavba. Zgrajena je bila leta 1787. Pri vstopu v hišo pridemo najprej v »priklet« oziroma hodnik. Iz hodnika pridemo naravnost v lepo ohranjeno črno kuhinjo, edino ohranjeno daleč naokrog. Levo od vhoda je velika sprednja soba/hiša s krušno pečjo, desno pa zadnja soba/ hiša. Desno od kuhinje je kamra, v kateri je bil nekoč krompir. V hišo so pozneje vgradili okna, ki ne ustrezajo prvotnemu videzu, zamenjana pa so tudi tla. Stavba se nadaljuje v gospodarsko poslopje, ki je sicer pokrito z opeko. V sprednji hiši je malo okno, ki so ga uporabljali za prezračevanje. Zunaj hiše so bili naslednji prostori: »gümna«, »listjak«, »verštat« (delavnica), »štala«, »svinjska štala« in drvarnica. V takšni panonski hiši so nekoč prebivali viničarji.

Vse do leta 2012 je v tej hiši živela Ivanka Simonič, domačini so jo klicali Hanika, ki je doživela častitljivo starost 94 let. Po dogovoru s pokojno Haniko in njenim sinom Stankom je bila leta 2009 Simoničeva domačija, v kateri je Hanika takrat še bivala, v zameno za skrb zanjo, podarjena Občini Trnovska vas.

Občina je objekt razglasila za kulturni spomenik

Leta 1999 je Občinski svet Občine Trnovska vas z Odlokom o razglasitvi nepremičnega kulturnega spomenika razglasil Simoničevo stavbo, značilno panonsko domačijo, za kulturni spomenik. Kot tip izjemne in dobro ohranjene domačije je še posebej na seznamu spomenikov državnega pomena. Vodstvo Občine Trnovska vas si je prizadevalo pridobiti evropska sredstva za nujno potrebno obnovo. Po več letih prizadevanj jim je tudi to uspelo in tako se je v letu 2020 začela obnova tradicionalne kmečke hiše sredi slovenskogoriških gričev, ki je pa bila prav poseben izziv.

Veliko dela so opravili domačini

Pri obnovitvenih delih, ki so ocenjena na 225.000 evrov, so veliko dela opravili domačini, člani domačih društev, ki so objekt temeljito očistili. Župan  Alojz Benko se je povezal z društvom ljubiteljev stare tehnike, turističnim društvom, društvom gospodinj in kulturnim društvom, s katerimi se je dogovoril, da bodo določena dela na Simoničevi domačiji opravili sami. Občina je sicer šele v okviru tretjega razpisa našla primernega strokovnjaka za obnovo. Na osnovi javnega naročila je dela na Simoničevi domačiji prevzel Janez Golnar s.p. iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki se ukvarja s pokrivanjem streh s slamo in trstiko. Njegov podizvajalec je bil Ivan Lorenčič iz Bišečkega Vrha, ki je Simoničevi domačiji vrnil svojo podobo.

Pri prenovi so bili uporabljani materiali, kot so jih poznali naši predniki. Domačija je prebarvana z gašenim apnom, kot je bilo najbolj običajno v teh krajih. Ohranjeno in obnovljeno ter primerno zaščiteno pred propadanjem je tudi nekdanje stavbno pohištvo.

Hišo, ki je več kot 10 let samevala, je že dodobra načel zob časa. Temelje je močno načenjala vlaga, zato je bilo v prvi fazi obnove poskrbljeno za hidroizolacijo. Zdaj stoji na trdnih temeljih in vlaga tem stenam iz lesa in ometu skorajda ne more več do živega. Pri prenovi so bili uporabljani materiali, kot so jih poznali naši predniki. Domačija je prebarvana z gašenim apnom, kot je bilo najbolj običajno v teh
krajih. Ohranjeno in obnovljeno ter primerno zaščiteno pred propadanjem je tudi nekdanje stavbno pohištvo. “Simoničeva domačija je takšna, kot so bile hiše v teh krajih nekdaj. Ponosni in veseli smo na končana dela in čas je, da hiša odpre vrata za obiskovalce ter se na domačijo vrne življenje,” sporočajo iz Občine Trnovska vas.

Ob domačiji se razteza privlačen zelenjavno-zeliščni vrt, ki je ograjen z leseno ograjo, in na katerem poleti diši in brenči. V tistih krajih mu rečejo »ograd«. Dvorišče Simoničeve domačije krasi tudi studenec, iz katerega je mogoče zajemati vodo kot nekdaj.

Slabih 100 tisočakov so pridobili iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja

Projekt obnove, razdeljen na dva dela, so prijavil na razpis “LAS BOGASTVO PODEŽELJA ob Dravi in v Slovenskih goricah” in bili pri tem uspešni. Oba projekta obnove sta bila odobrena iz obeh skladov ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo) in EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), ki se izvajata v okviru uredbe CLLD. »Gre za dva projekta. Eden se imenuje Življenje pod slamnato streho Simoničeve domačije, drugi Obujanje starih običajev. Prvi se nanaša na stanovanjski del domačije, drugi na gospodarski. Za oba projekta smo uspeli preko razpisa pridobiti slabih 100 tisoč evrov sredstev,« je povedal župan Benko.

Slavnostna otvoritev Simoničeve domačije bo v okviru 23. občinskega praznika danes, v soboto, 18. septembra, ob 14.00 uri.