Če želite pustno obdobje doživeti čimbolj pristno in polno, potem se morate v teh dneh podati na Ptuj. S sobotno etnografsko povorko, na kateri se je predstavilo 2463 udeležencev (81 skupin in društev), se je tudi uradno začelo letošnje 65. Kurentovanje. Naslednji vrhunec bo nedeljska mednarodna karnevalska povorka, na kateri od 13. ure dalje na ptujskih ulicah in trgih pričakujejo več kot 2 tisoč 900 udeležencev iz devetih držav. V soboto bo potekal pustni korzo, na katerega so ob organiziranih skupinah meščanov in drugih zgodovinskih likih vabljeni tudi našemljeni obiskovalci najstarejšega slovenskega mesta.
Da bi lik kurenta podrobneje spoznali, smo pred naš mikrofon in kamero povabili Aleša Ivančiča, predsednika Zveze društev kurentov. Na njihovo pobudo so v središču Ptuja pred dvema letoma odprli Kurentovo hišo, v kateri lahko tradicionalni lik kurenta oziroma koranta ter njegovega obredja spoznamo nekoliko drugače - interaktivno, z uporabo moderne digitalne tehnologije.
Kurentova hiša na Murkovi ulici 7 je neke vrste sodobni muzej, ki lik kurenta/koranta postavlja na pomembno zgodovinsko mesto. Deluje pod pokroviteljstvom slovenske nacionalne komisije za Unesco. Kot je znano, so namreč kurent in njegovi obhodi od leta 2012 dalje vpisani v slovenski register nesnovne kulturne dediščine ministrstva za kulturo, leta 2017 pa jih je Unesco vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
[[image_1_article_74760]]
Aleš Ivančič je s tradicijo kurentovanja povezan že od otroštva. Danes ni le predsednik Zveze društev kurentov, ampak tudi predsednik Etnografskega društva Kurent in izdelovalec korantovih oprav. Zastavili smo mu nekaj vprašanj.
Kakšna je zgodovina kurenta, ki velja za najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik?
Dejstva o tem, kako je lik, kot ga poznamo danes, nastal, nam niso popolnoma znana. Predvidevamo, da so ga v naše kraje prinesli Uskoki ali morda drugi priseljenci. Novodobno maskiranje, po letu 1850, 1860 in naprej, pa imamo že dokaj dobro dokumentirano. Sploh tradicija v začetku 19. in koncem 20. stoletja, ko je pri nas že poznano Kurentovanje, je zelo dobro dokumentirana in široko razširjena. Tako da ni bojazni, da bi ta dediščina utonila v pozabo.
[[image_7_article_74760]]
Kurenti so bili na začetku 19. stoletja povsem drugačni, kot jih poznamo danes. Z modernizacijo in sodobnimi materiali se je njihova podoba skozi čas spremenila. Danes so njihove oprave ročno izdelane.
Sprva je šlo za demonski lik, ki je nosil en zvonec in bil povsem drugačen kot danes. Takrat ni bil tako lep, kot je danes.
Točno takšnega kožuharja z imenom kurent oziroma korant ne boste našli nikjer drugje po svetu. Obstaja pa skoraj dvesto podobnih likov.
[[image_2_article_74760]]
Kurent torej prevladuje na območju Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter Slovenskih goric?
Da, tukaj je doma. To je dejansko območje, iz katerega izhaja. V Zvezi društev kurentov si zelo želimo, da bi tako tudi ostalo. Ne glede na zgodovinska dejstva in raziskave, ki kažejo, da je kurent izviral iz vasi na obrobju Ptuja, so ga v 60. letih prestavili na ptujsko Kurentovanje z namenom, da ga približajo širši javnosti. Ljudje, ki so takrat organizirali Kurentovanje, so se dobro zavedali, da gre za izjemno etnološko dediščino, ki je skoncentrirana na tako majhnem prostoru, da nima primerjave nikjer na svetu. Na ta način so želeli predstaviti pomen te tradicije vsem, ki prihajajo od blizu in daleč.
[[image_8_article_74760]]
Večkrat slišimo tudi ime korant. Kako je s tem poimenovanjem?
Danes veliko ljudi sprašuje o tem. Zagotovo je bil že sam lik ob svojem nastanku tesno povezan z zemljo. Mladi fantje, ki so bili prvi nosilci te tradicije, so si oprave izdelovali sami. Živeli so na kmetijah in bili takrat veliko bolj povezani z zemljo kot danes, bolj so jo tudi častili. Fantje so skozi vse leto nabirali materiale in si izdelovali korantove oprave. Na 'mastno' soboto so šli v korante, nato pa še na pustno nedeljo, ponedeljek in torek, ko se je dogajanje zaključilo.
[[image_3_article_74760]]
V 40., 50. in 60. letih prejšnjega stoletja korant ni smel v mesto, v mestne ulice, med mestne ljudi so ga privabili šele s Kurentovanjem. Takrat, ko se je začelo organizirano Kurentovanje, smo kot narod postali bolj zavestni in začeli uporabljati ime kurent, ki se je ohranilo do danes.
Lik naj bi odganjal vse slabo in privabljal dobro. Pogosto ga povezujemo tudi z odganjanjem zime. Je v tem kaj resnice?
Ne, mi nismo tisti, ki bi preganjali ali odganjali zimo. Ravno nasprotno - zahvaljujemo se ji, da je spočila zemljo. Srečanje s koranti pomeni srečo. V deželo kličemo pomlad, nove čase, rodovitnost in plodnost. Nič slabega ne prinašamo, kvečjemu nasprotno. Zelo smo hvaležni zimi, da je spočila zemljo in bo ta ponovno bogato obrodila.
Večkrat slišimo, da se ljudje, ko si nadenejo kurentovo opravo, prelevijo v nekaj velikega, mističnega. Lahko to razložite?
Predstavljajte si, da ste naredili nekaj izjemno dobrega za nekoga, ki ga ne poznate. Zagotovo ob tem doživite topel, prisrčen občutek. Tudi mi, ko si nadenemo korantovo opravo, ponotranjimo pozitivne občutke sreče, veselja in dobrote. Seveda je potrebno za dobro tudi trpeti. Korantova oprava je težka in zahtevna. Tehta lahko od 10 do 40 kilogramov, odvisno od zvoncev, materialov in fizične pripravljenosti posameznika.
[[image_4_article_74760]]
Lahko opišete ta lik ob nama?
Stojiva v Kurentovi hiši pred rogatim korantom iz Lancove vasi. Ima goveje rogove, usmerjene navzdol, zelene gamaše, pet zvoncev, kapo, kožuh, ježevko in rdečo rutico okrog vratu. Lancova vas v občini Videm je torej znana po rogatem korantu. Zelo smo ponosni na to majhno skupino, ki je iz leta v leto večja. Danes je v Lancovi vasi že okoli 130 korantov.
Poznamo pa še dva druga tipa kurentov?
Eden je pernati korant s Ptujskega in Dravskega polja ter obronkov Slovenskih goric, ki ima ob strani gosja peresa, nosi pa pretežno rdeče gamaše. Na obronkih Haloz ga srečamo tudi z zelenimi gamašami. Je najštevilčnejši.
Tretji tip pa ima goveje rogove obrnjene navzgor, ravno tako nosi pet zvoncev. Prihaja pa iz Haloz, Podlehnika in ostalih bližnjih krajev.
So kakšna pravila, kdo si lahko nadene kurentijo?
Po ustnem izročilu so lahko koranti le mladi, neporočeni fantje. Ker pa gre čas naprej, se je tradicija nekoliko spremenila. Manj smo povezani z naravo in z množičnostjo so se začeli v korantove oprave oblačiti tudi otroci. Ker pa je bila včasih kakšna mamica do partnerja zelo nezaupljiva in se spraševala, kako bo ravnal z otrokom in ali ga bo v večji skupini sploh lahko spremljal, si je zamislila, da bo tudi ona tu in tam poskusila korantovo opravo. Tako je danes med koranti precej mladih deklet, saj se je tradicija prilagodila sodobnemu času.
[[image_5_article_74760]]
V času med svečnico in pepelnično sredo na tem koncu nastopi peti letni čas. Kako pomembno je to obdobje, v katerem si marsikdo vzame letni dopust, da lahko aktivno sodeluje na Kurentovanju?
Peti letni čas na Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah je edinstven pojav v slovenskem prostoru, ki pa ga ljudje na drugi strani Trojan samo gledajo in občudujejo, vendar ga ne razumejo. Tako kot gredo zvonci iz roda v rod, tako gre tudi kurentija preko majhnih otrok v naslednji rod. Ti ljudje s tem živijo, to je preprosto del njihovega življenjskega rituala. Je nekaj neprecenljivega.
V Zvezi društev kurentov sicer imamo 26 društev, ki skrbijo za ohranjanje tradicije. Ob tem pa je še nekaj društev, ki iz različnih razlogov še niso del naše organizacije. Naš cilj je, da to tradicijo pravilno prenašamo na naslednje generacije.
[[image_6_article_74760]]
Kakšen pa je ta pravilen način. Kakšne vrednote torej pooseblja kurent?
Zagotovo čistost, prinašanje sreče, dobroto, razumevanje sveta, v katerem živimo, in nenazadnje obisk svojih domačih. Obhodi kurentov so od leta 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar za nas pomeni še večjo obvezo, da se držimo vseh pisanih in nepisanih pravil. Kurent oziroma korant je tisti, ki prinaša srečo - ko ga srečate, to zagotovo za vas pomeni dobro leto.
Smo v Kurentovi hiši na Ptuju. Bi lahko dejali, da je to njihov dom?
Naša želja je bila, da Kurentova hiša ni samo dom vseh nas, ki to opravo nosimo v srcu, ampak predvsem prostor predstavitve in ogleda, v smislu, kaj ta tradicija pomeni za regijo kot celoto. Ne samo za Ptuj, za Kurentovanje in korante, ampak da si lahko ljudje to ogledajo skozi vse leto, da občutijo vsaj delček utripa našega petega letnega časa.
Največ ljudi na Ptuj privabita dva dogodka; otvoritvena etnografska in mednarodna karnevalska povorka?
Upal bi si trditi, da je Ptuj od svečnice do pepelnice mesto presežkov in muzej na prostem. Ne samo na otvoritveni etnografski povorki, ki je zame najlepša in na kateri najraje sodelujem, ampak tudi na primer na sredinem dnevu kurentovih skupin (op.a. letos je bil zaradi slabega vremena odpovedan) ter seveda 2. marca, ko se bo ob 13. uri začela mednarodna karnevalska povorka.
