Na območju Energetike Maribor iz Skupine JHMB so danes slovesno položili temeljni kamen za izgradnjo kotla na lesno biomaso, ki prinaša novih pet megavatov novih proizvodnih kapacitet toplote, ob tem pa gre za obnovljiv vir energije in korak k razogljičenju. »Sledimo viziji trajnostnega razvoja, viziji samooskrbe pa tudi finančne neodvisnosti tako, da je ta biomasa en relativno majhen pa po drugi strani velik korak,« je dejal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič. Ob tem se je zahvalil tudi ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki je zagotovilo sofinacerska sredstva. 

[[image_2_article_68249]]

V naslednjih dneh bo okoli zelenice, na kateri bo stal nov objekt, postavljena ograja, v podjetju pa računajo, da se bodo gradbena dela začela pred koncem tega meseca, testni zagon pa bo v sredini meseca februarja 2025.

V energijo bodo pretvarjali tudi zeleni obrez

Nekaj več kot štiri milijone evrov vredno investicijo bodo delno sofinancirali s sredstvi, ki jih država namenja za prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja. »Iz tega naslova smo uspešno pridobili nekaj več kot 1,3 milijona sredstev. To je pomemben korak za nas in za mesto v smeri razogljičenja in diverzifikacije proizvodnih virov, saj smo v zimski sezoni praktično skorajda 100 odstotno odvisni od zemeljskega plina,« je dejal direktor Energetike Maribor Jože Hebar in dodal, da gre za kotel renomiranega avstrijskega proizvajalca. 

Kotlovnica na lesno biomaso bo proizvajala in distribuirala 5 MW toplotne energije, ki bo preko sistema daljinskega ogrevanja MO Maribor s toploto oskrbovala več kot 13.800 odjemalcev.

V energijo bodo pretvarjali tudi zeleni obrez in preostale lesne produkte, ki nastanejo pri delovanju komunalnih služb. »Pod lesno biomaso spada tudi zeleni obrez, ki sestrskim službam v okviru JHMB ostane pri čiščenju, obrezovanju dreves in preostalih aktivnostih. Zahtevali bomo certifikat o izvoru, v prvi vrsti pa iščemo odpadni les, ne pa tak, ki je bil v ta namen posekan,« pojasni Hebar in doda, da bo količina biomase, ki jo bodo potrebovali odvisna predvsem od zimske sezone, torej od tega, kako huda bo zima in kdaj se bo začela kurilna sezona.

Trajnostni razvoj in stabilne cene ogrevanja 

Direktor JHMB Andrej Rihter je spomnil, da je Energetika ukrepe za uresničevanja zastavljene strategije, ki gre v smeri trajnostnega razvoja, začela že lani, ko je uspešno zagnala toplotno črpalko na Dravi, nekaj pa je bilo tudi že naložb v sončne celice.

[[image_4_article_68249]]

»S tem zmanjšujmo ogljični odtis, po drugi strani pa zmanjšujemo tudi tveganja zaradi odvisnosti od enega samega energenta, za katerega vemo, da na globalnem trgu nimamo prav nobenega vpliva na ceno,« je dodal Rihter.

S tovrstnimi projekti si želijo zagotoviti dolgoročno stabilne cene ogrevanja, Arsenovič pa tudi verjame, da bodo enako ravnali v primerih izrabe drugih obnovljivih virov energije, kot je sončna, v prihodnje pa tudi izraba odpadkov za energetske namene.

»Vedno večje je zavedanje, da morajo biti naše smeti naša skrb in da moramo postati neodvisni od tega, koliko znaša cena prevoza smeti. A če bi se že danes uspeli vse dogovoriti, do začetka gradnje ne more priti prej kot v petih ali šestih letih. Zato je zdaj primeren čas, da pridemo do lokacije, tehnologije in cene ter do morebitnih državnih ali evropskih sofinancerskih sredstev,« je glede projekta sežigalnice odpadkov dejal župan.

[[image_1_article_68249]]