Gre za 2,5-megavatno napravo, ki je šele začetek tovrstnih projektov. V prostor že umeščajo največjo elektrarno na območju med Forminom in Zlatoličjem.

DEM krepijo svoje proizvodne zmogljivosti

Slovesnosti največje proizvajalke električne energije iz obnovljivih virov se je ob številnih gostih iz slovenske energetike udeležil tudi infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki je med drugim izrazil veselje, da DEM krepijo svoje proizvodne zmogljivosti in s povprečno letno proizvodnjo zagotavljajo kar 80 odstotkov slovenske električne energije iz obnovljivih virov energije.

“To nas navdaja z upanjem, da smo kljub času krize vendarle na poti, ki nam bo pomagala pri doseganju učinkovite, zanesljive ter prilagodljive oskrbe z energijo. To je še posebej pomembno zdaj, ko opažamo, da se je zaradi vse bolj ekstremnih nihanj vremena zmanjšala količina padavin, ki bi nam omogočila zadostno oziroma večjo proizvodnjo električne energije. Ob vse večji elektrifikaciji in zasledovanju zelenega prehoda je zato ključno, da energijo še naprej zagotavljamo skladno s trajnostnim razvojem okolja in trga z električno energijo,” je dodal.

Slednje je potrdil tudi generalni direktor DEM Aleksander Brunčko, ki je povedal, da težav s hidrologijo nimajo samo skozi letošnje sušno poletje, pač pa že zadnjih devet mesecev, zato niti trenutno deževno obdobje ne bo veliko prispevalo k boljšemu letošnjemu rezultatu. Upajo, da jim bo uspelo zadani načrt proizvodnje elektrike izpolniti vsaj 70-odstotno.

Ob tem pa je povedal, da prav zaradi skoraj dokončne energetske izkoriščenosti Drave snujejo nove projekte za izkoriščanje drugih obnovljivih virov.

V prvo skupino prihodnjih projektov uvrščajo izvedbene na obstoječih elektrarnah, kjer izstopata prenova jezu Markovci in rekonstrukcija najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – hidroelektrarne Formin, pomembna projekta pa sta še sanacija vibracijskega stanja generatorjev in obnova sekundarnih sistemov, navaja STA.

DEM načrtuje tudi postavitev baterijskega hranilnika

Pri pomembnih razvojnih projektih družbe sta skupaj z direktorjem družbe Damjanom Semetom izpostavila umeščanje v prostor največje sončne elektrarne Zlatoličje-Formin skupne moči dobrih 30 megavatov, ki bo stala na brežinah kanalov obeh hidroelektrarn in bo proizvajala električno energijo za skoraj 10.000 gospodinjstev ter tako omogočila dodatno celovito izkoriščenje energetskih objektov.

Nedavno so oddali tudi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev baterijskega hranilnika, ki bo stal na lokaciji Mariborskega otoka, ob tem pa so znova obudili projekt Črpalne hidroelektrarne Kozjak, v zvezi s katerim trenutno teče preverjanje razpoložljivosti ustrezne opreme. V pripravi je tudi elaborat izvedbe projekta, v katerem se obravnava vse potrebne aktivnosti do izvedbe projekta.

Med strateškimi projekti je Seme omenil tudi načrte za postavitev treh vetrnih parkov na območju Ojstrice, Rogatca in Paškega Kozjaka. Med temi so najdlje pri projektu Ojstrica, pri katerem so pred dnevi od okoljskega ministrstva prejeli mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za državni prostorski načrt, ki omogoča presojo vplivov na okolje in se lahko javno razgrne, kar pomeni nov pomemben korak na poti do postavitve elektrarne.

V DEM izvajajo tudi raziskave izkoriščanja potenciala geotermične energije za pridobivanje električne energije in izvedbo pilotnega projekta z uporabo suhe vrtine načrtujejo že letos, medtem ko potencialne lokacije za postavitev geotermalnih elektrarn binarnega sistema še proučujejo, poroča STA.

“Smo torej v obdobju več kot štiridesetih večjih in manjših investicij, ki jih načrtujemo v naslednjih letih. Naš cilj je do leta 2026 s postavitvijo novih proizvodnih enot dvigniti skupno moč s trenutnih 600 na 750 megavatov ter tako tudi pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na ravni države,” je še dodal Seme.