Ob 10. uri smo se zbrali pred Pustolovskim parkom Betnava, kjer je sicer že nekoliko pršilo, a med prostovoljci so švigale pozitivne misli “to je dobro za drevesa, da je malo bolj mokro.” Vsi smo bili zbrani v okviru akcije sadnje medovitih dreves, ki jo je omogočila družba Slovenski državni gozdovi, ki v imenu Republike Slovenije tudi upravlja z betnavskim gozdom.

“Družba Slovenski državni gozdovi gospodari z gozdovi, ki so v državni lasti, teh je v Sloveniji okoli 20 odstotkov. Zelo se zavedamo pomena gozdov, tudi za ostale funkcije, ki jih gozd opravlja in zaradi tega že v okviru našega rednega dela posadimo preko 20.000 dreves, ki cvetijo in so medovite. Z veseljem pa se pridružimo vsaki taki akciji,” je povedal Peter Kolar vodja poslovne enote Maribor SiDG ter dodal, da se v gozdovih v zadnjem času vse več soočajo s problemom odhajanja določenih drevesnih vrst. “Kostanjev rak že desetletja povzroča težave pri vzgoji kostanja. Pojavljajo pa se nove drevesne vrste, ki nudijo dobro pašo čebelam.”

“Če ne bi bilo čebel v roku treh let ne bi bilo več človeka ali živali.”

Akcija sadnje medovitih dreves je nastala na pobudo družbe Slovenski državni gozdovi, ki pa je bila zastavljena tudi širše izobraževalno, kampanja ‘SEM SPREMEMBA’, katere namen je osveščati o izjemnem pomenu čebel za preživetje človeka. Kot je povedal Tomaž Samec, svetovalec pri Čebelarski zvezi Slovenije so čebele zelo ogrožene in zadeva je resna. “Če ne bi bilo čebel v roku treh let ne bi bilo več človeka ali živali.”  V slovenskih gozdovih pa bodo še letos posadili več kot 20.000 medovitih dreves, 40 od teh je bilo tako že zasajenih v Betnavskem gozdu, ki je bogatejši za drevesa bele lipe, velikolistne lipe, navadne lipe, češnje, pravega kostanja, ostrolistnega javorja ter jerebike.

Vsak cvet pomeni hrano za čebele, pa četudi je to ‘zgolj’ cvet v lončku na balkonski terasi.

Pri posaditvi dreves so sodelovali krajani, čebelarji, zaposleni v družbi Slovenski državni gozdovi ter dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, enega od dreves, kostanj, pa smo posadili tudi mi, Maribor24. Nova drevesa tako predstavljajo dobro šao vedno bolj ogroženim čebelam, ki so že v pogonu, a velika težava je nestanovitno vreme, ki drevesom sicer dopušča cvetenje, a ne medenja. “Vreme nagaja, ni stabilno, čebele pa v dežju ali hladnejšem vremenu ne odhajajo na pašo,” je bil jasen Jožef Bauman, podpredsednik Čebelarske zveze društev Maribor.

Kampanji so se pridružili tudi dijaki in profesorji lesarske srednje šole

Veselo so za sekiro in kramp poprijeli dijaki in njihovi profesorji. “Sadit gremo drevje, izkopali bomo jame in jih posadili, Vse za čebele, da bodo imele cvetni prah, mi pa med,” je povedal Rok Jurič iz Srednje lesarske in gozdarske šole, kjer že vrsto let poteka krožek čebelarjev. “Dijaki se zelo vdano in predano ukvarjajo s čebelami. Imamo pa tudi gozdarje, ki vzpodbujajo ta način ohranjanja čebel, zato smo veseli, da smo tukaj in to akcijo podpiramo,” je dodala profesorica strokovnih predmetov Darja Krecenbaher, ki ugotavlja, da se vedno več mladih, kot tudi drugih, zanima za čebelarjenje. “Vedno več je takšnih, ki si postavljajo svoje panje, saj se vsi zavedamo kaj čebele pomenijo za človeštvo.”

Pomagate lahko tudi vi!

Kampanja SEM SPREMEMBA želi spodbuditi vsakega posameznika, podjetje in ustanovo, da v okviru svojih možnosti zasadi vsaj eno medovito seme za medovito eno cvetico. Vsak cvet pomeni hrano za čebele, pa četudi je to ‘zgolj’ cvet v lončku na balkonski terasi. “Gre za vse zdravilne rastline, ki jih načeloma uporabljamo v vsakem gospodinjstvu. Vse od sivke, žajblja, rožmarina, bazilike in mete,” izpostavlja Jožef Bauman. K temu sajenju poziva Čebelarska zveza društev Maribor, kateremu se je priključilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tako častni pokrovitelj kampanje SEM SPREMEMBA. Pozitivne spremembe pa opaža tudi Jožef Bauman iz Čebelarske zveze društev Maribor, ki sicer pravi, da kmetijstvo ne dela veliko za čebeljo pašo, a da se je pred časom ponovno pričela saditi ajda. “Je ena od rastlin, ki čebelam omogoča prezimitev.”

Sajenje medovitih dreves se nadaljuje v mesecu maju, oktobru in novembru

Čebelarska zveza društev Maribor posebej pozdravlja takšne akcije, daj so prav gozdovi največja neizkoriščena priložnost za povečanje pridelave medu. V zvezi vidijo možnost tudi v razvoju urbanega čebelarjenja, ki ga prav tako spodbujajo in promovirano s to akcijo, v okviru tega pa bodo kmalu ustanovili tudi sekcijo za Urbano čebelarstvo, kamor vabijo vse, ki bi jih to utegnilo zanimati. K sajenju medovitih dreves pa pristopajo tudi pri Čebelarski zvezi Slovenije s projektom ‘Kar sejemo to žanjemo’. “V letošnjem letu bomo vlogo namenili sajenju hokaido buč, ki je tudi ena medovitih rastlin. Ciljamo na gospodinjstva, da bi si na vrtovih posadili to bučo, s tem bi zagotovili medičino in cvetni prah čebelam, jeseni pa bi jo lahko nato človek uporabil v kulinarične namene,” je dodal Tomaž Samec.

A akcije še ni konec, v mesecu maju bodo v okviru iste kampanje nadaljevali s sajenjem medovitih cvetic in medovitih grmovnic na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Mariboru in okolici. S sadnjo medovitih dreves pa bodo nato nadaljevali meseca oktobra in novembra, prav tako na osnovnih in srednjih šolah.